FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 8 ... 12, 13, 14, 15, 16  Next
AutorPoruka
dinosaurus
Kapetan I klase
Kapetan I klase


Broj komentara : 4229
Član od : 2013-10-10
M(j)esto Beograd

KomentarNaslov komentara: kalndar   Wed Apr 06, 2016 7:31 pm

Bombardovanje Beograda: 6. april 1941.



Напад је почео снажним ударима ваздухопловних снага, специјалним дејствима и брзим продорима оклопно-механизованих јединица. Главни циљ напада немачког ваздухопловства је био: разарање Београда, деморалисање војске и народа и уништење југословенских ваздухопловних потенцијала. Одлуку, да се Београд разори, донео је лично Хитлер 27. марта, разјарен вестима о демонстрацијама у Београду против потписивања 'Тројног пакта'.

Извршење задатка поверено је 4. ваздушној флоти под командом генералпуковника Александра Лера. Операција уништења Београда носила је назив 'Страшни суд' [Strafgericht]. У 6.30 часова напала су 234 бомбардера и 120 ловаца. Већина житеља југословенске престонице затечена је на спавању јер је била недеља.

У току 6. априла град је бомбардован у четири налета, а настављено је 7. априла, 11. и 12. априла. На Београд је изручено око 440 тона разорних запаљивих бомби. Погинуло је преко 2.500 људи. Уништено је више стотина зграда, међу њима до темеља срушено издање Народне библиотеке Србије - установе основане 1832. - са око 300.000 књига, укључујући средњовековне списе непроцењиве културне вредности. Међу бомбардованим објектима је и Стари двор [са срушеном куполом].
Немачки фелдмаршал фон Клајстје на суђењу, после рата, о томе рекао: 'Ваздушнинапад на Београд 1941. године је првенствено имао политичко- терористички карактер и није имао ничег заједничког са ратом. То бомбардовање из ваздуха је било ствар Хитлерове сујете, његове личне освете.'
Народна библиотека Србије

Библиотека је имала и збирке турских рукописа, старих штампаних књига [више од200] од 15. до 17. века, старих карата, гравира, слика, новина... Осим тога, у њој су биле сабране све књиге штампане у Србији од 1832. године, као и оне штампане у суседним земљама, али и комплетне библиотеке Вука Стефановића Караџића, Лукијана Мушицког, Ђуре Даничића, П.М. Шафарика и других.

Уочи бомбардовања, на почетку Другог светског рата, 1. априла 1941. године, свеје било спремно за евакуацију. Библиотека је била спакована у 150 сандука, рукописи посебно у 38 сандука [сваки је био тежак око 80 килограма], а стари часописи у22 сандука. Тадашње Министарство просвете забранило је, међутим, 3. априла евакуацију просветно-културних установа Београда, па и Народне библиотеке, али је наредило да се све драгоцености склоне у подрум, што је и учињено. Зграда је погођена запаљивим бомбама 6. априла, у 16 часова. Сматра се да је све изгорело. Према сећању становника краја око Косанчићевог венца, још два-три месеца рушевине су се пушиле.

Витезови београдског неба - Шести ловачки пук


Предвиђајући рат југословенска Врховна команда и Влада су Београд прогласиле 'отвореним градом'. Но, то није спречило немачко 'Луфтвафе' да нападне наш престони град и да га разори. Југословенску престоницу је од напада из ваздуха бранио елитни Шести ловачки пук и јединице противваздушне одбране Ваздушне зонеБеоград.
У тој неравноправној борби ваздушног Голијата и Давида, упркос срчаности и јунаштву наших небеских витезова, победила је фашистичка сила. Храбри пилоти Шестог ловачког пука су ушли у историју, јер су као орлови бранили свој главни град од најезде црних јата хитлерових 'флуг-цојг'-формација. Они су истински витезови београдског неба, сећање на њих живи, а традиција се преноси покољењима, па и на генерацију садашњих пилота-ловаца.
Шести ловачки ваздухопловни пук је био елитна ваздухопловна јединица у саставу Прве ваздухопловне ловачке бригаде - најјаче јединице противваздушне одбране. Пук је имао добро обучено људство и најмодерније авионе. Мирнодопска локација пука је била на аеродрому 'Земун', где се налазила и Шеста ваздухопловна база. Ратна летелишта су се, с обзиром на задатак пука, налазила у непосредној близини Београда. Зона пука је обухватала североисточни део државне територије, где су се налазили значајни објекти - велики градови, индустријски центри, комуникацијски чворови и мостови на Сави, Тиси и Дунаву.


Završetak je dobro poznat....slika za uspomenu i dugo sećanje na Berlin

Na vrh Go down
dinosaurus
Kapetan I klase
Kapetan I klase


Broj komentara : 4229
Član od : 2013-10-10
M(j)esto Beograd

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Fri Apr 08, 2016 9:21 pm

1992. - Posle genetskog testa otiska prstiju, nemački i izraelski izvori saopštili da je izvesno da je ratni zločinac iz Drugog svetskog rata Jozef Mengele umro u Brazilu 1979.

U svedočenjima iz Aušvica se govorilo kako vozove pune Jevreja koji su svakodnevno pristizali u taj logor, Mengele nikada nije video kao zločin, već kao priliku


Zahvaljujući mreži svojih ljudi 1949. je pobegao u Argentinu, gde je živeo neko vreme, a zatim u Paragvaju i Brazilu. Iako ga je tražilo više država, uključujući i Nemačku, nikada nije uhvaćen, nikada nije odgovarao za svoje zločine i nikada se nije pokajao. Za vreme holokausta u smrt je poslao 400.000 ljudi.






Zatvorenici su za Mengela bili beskrajna zaliha “sveže robe” na kojoj je mogao da eksperimentiše. Na žalost zatvorenika, njegova je ambicija bila znatno veća nego posvećenost lekarskim etičkim kodeksima i bio je uveren da radi za dobrobit čovečanstva i nauke.
Neke od stvari koje su odmah morale biti eliminisane bile su na primer alkoholizam i bilo koja vrsta mentalnih bolesti. Američki eugenisti su se zalagali za vrlo stroga bračna pravila i silom su sterilisali desetine hiljada ljudi koji se nisu “uklapali” u njihovu sliku savršene ljudske rase.

Nacisti su u Evropi primenili istu logiku, pa su tako kao nižu vrstu proglasili Jevreje, Rome, Slavene, homoseksualce, i osobe s mentalnim i fizičkim problemima. Mengele je spadao u grupu eugenista koji su čvrsto verovali da čine veliku uslugu ljudskoj rasi tako što se rešavaju onih koje smatraju inferiornima.
Majevski kao treći razlog navodi opštu atmosferu u Nemačkoj u to vreme. U vreme kada je Mengele počeo svoje akademsku karijeru nacisti su već poprilično duboko zagazili u eliminisanje Jevreja iz svih sfera života. Kada se prijavio u SS vojsku, Mengele je morao predati dokaz da u njegovoj porodici nema Jevreja, i da nema uopšte jevrejske krvi.

Čak i površnom analizom govora koje su tih godina držali Hitler i Gebels bilo je lako uočiti da su Jevreje stalno opisivali kao nižu rasu koja nije ništa bolja od pacova. Tome je naravno doprinela i ostala nacistička propaganda, pa ni ne čudi da je Mengele Jevreje smatrao svojim zamorcima.
Na vrh Go down
dinosaurus
Kapetan I klase
Kapetan I klase


Broj komentara : 4229
Član od : 2013-10-10
M(j)esto Beograd

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sat Apr 09, 2016 11:37 pm

1940. - Drugi svetski rat: Nemačke trupe napale su Dansku i Norvešku u Drugom svetskom ratu.


Danska
Nemci su sa Danskom 31.maja 1939. potpisali pakt o nenapadanju.Uprkos proklamovanoj neutralnosti i paktu Danska je napadnuta 9.aprila 1940. i posle nekoliko sporadičnih više simboličnih sukoba bila je prinuđena na kapitulaciju. Kapitulacija je usledila svega nekoliko sati posle nemačkog napada. Nemačko-danski rat je jedan od najkraćih u istoriji ratovanja.

Norveška
Početkom rata Norveška je postala strateški interesantna i Nemcima i saveznicima.. Razuđena norveška obala otvorena prema severnim morima uz to puna fjordova pogodnih za pomorske i podmorničke baze bila je izuzetno značajna. Prevoz švedske gvozdene rude vršio se preko luke Narvik na severu Norveške. Saveznici su pritekli u pomoć norveškim snagama u borbama oko luke Narvik ali na kraju Nemci su okupirali celu teritoriju Norveške i obezbedili siguran transport gvozdene rude iz Švedske. Bez obzira na proglašenu neutralnost nacistička Nemačka je bez borbi okupirala ovu državu. Predsednik norveške vlade bio je izraziti germanofil i kolaboracionista Vidukin Kvisling. Njegovo ime će postati sinonim za sve kolaboracioniste u svetu. Posle Aprilskog rata Nemci su u Norvešku internirali veliki broj zarobljenih jugoslovenskih vojnika.

Vidukin Kvisling
Na vrh Go down
dinosaurus
Kapetan I klase
Kapetan I klase


Broj komentara : 4229
Član od : 2013-10-10
M(j)esto Beograd

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Apr 13, 2016 1:18 am

1919 - Britanski masakr u Amricaru


3. Amricarski masakr

U aprilu 1919. godine, hiljade mirnih demonstranata koji su u Amricaru protestovali protiv britanske kolonijalne vlasti blokirano je u Džalijanvala baštama gde su  britanske trupe pod vođstvom generala Dajera besomučno po njima otvorile vatru i usmrtile preko 1000 ljudi. General Dajer je kasnije slavljen kao heroj zbog čega je dobio 26 hiljada funti u znak zahvalnosti.


dinosaurus: komentar modifikovan dana: Wed Apr 13, 2016 1:31 am; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
dinosaurus
Kapetan I klase
Kapetan I klase


Broj komentara : 4229
Član od : 2013-10-10
M(j)esto Beograd

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Apr 13, 2016 1:22 am

1945 - Trupe sovjetskog maršala Fjodora Tolbuhina slomile su u Drugom svetskom ratu nemački otpor u Beču. Pad "druge prestonice" Trećeg rajha omogućio je opkoljavanje nemačkih snaga u Berlinu, koji je pao tri sedmice docnije.





Za obranu bečkog područja bio je zadužen njemački general Rudolf von Bünau. Glavna njemačka obrambena sila bio je II. SS oklopni korpus (II. SS-Panzerkorps), pod zapovjedništvom SS-Obergruppenführera Wilhelma Bittricha.
Drugoga travnja 1945. godine započela je sovjetska Crvena armija ofenzivu s ciljem osvajanja Beča. Sovjetske su se trupe približavale s juga nakon što su osvojile Bečko Novo Mjesto (njem. Wiener Neustadt), Željezno (njem.Eisenstadt), Neunkirchen i Gloggnitz. Hitler nije želio da Beč bude proglašen otvorenim gradom, što bi spriječilo njegovo razaranje, nego je tražio da Wehrmacht brani grad. Austrijanci su, u nastojanju da spriječe razaranja, organizirali pokret otpora. Taj je pokret trebao onesposobiti njemačke snage i olakšati što mirniju predaju grada.
Za obranu bečkog područja bio je zadužen njemački general Rudolf von Bünau. Glavna njemačka obrambena sila bio je II. SS oklopni korpus (njem. II. SS-Panzerkorps), pod zapovjedništvom SS-Obergruppenführera Wilhelma Bittricha. Glavni sovjetski zapovjednik na tom području bio je maršal Fjodor Tolbuhin (on je od 1944. godine nosio čin maršala Sovjetskog Saveza).
Zanimljivo je da su neke sovjetske trupe zaobišle Beč i odmah nastavile napredovati u smjeru Linza i Graza. Dakako, za Beč je od početka situacija bila bezizlazna. General von Bünau i SS-Obergruppenführer Bittrich napustili su grad da izbjegnu sovjetsko zarobljavanje.
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Mon Apr 18, 2016 2:15 pm

SERGEJ MAŠERA IN MILAN SPASIĆ


Sergej Mašera, slovenski častnik, poročnik bojne ladje 2. razreda in narodni heroj, * 11. maj 1912, Gorica, † 17. april 1941, Boka Kotorska.
Milan Spasić, srbski častnik, poročnik bojne ladje 2. razreda in narodni heroj, * 8. november 1909, Beograd, † 17. april 1941, Boka Kotorska.

Ob izbruhu druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh se je rušilec Zagreb nahajal v Boki Kotorski, največji in najpomembnejši pomorski bazi mornarice Kraljevine Jugoslavije. V teh dneh sta bila tam še rušilca Beograd in Dubrovnik. Med posadkami na ladjah je vladal nered, saj o poteku vojne niso imeli dovolj objektivnih informacij, širile pa so se tudi laži in propaganda. Po razglasitvi NDH 10. aprila 1941 je veliko hrvaških častnikov in mornarjev z ladjami vred prestopilo na njeno stran. Topničarji na rušilcu Zagreb so bili v stalni pripravljenosti, saj je bila možnost sovražnih letalskih napadov velika. Po objavi kapitulacije jugoslovanske vojske je kapitan rušilca Zagreb Nikola Krizomali 17. aprila 1941 sklical častnike in jih seznanil z zahtevo, da morajo ladjo nepoškodovano predati italijanski vojski. Prvi ladijski častnik Nikola Ljutić je predlagal, da rušilec potopijo, s čimer sta se takoj strinjala častnika in nekdanja sošolca mornariške akademije Sergej Mašera in Milan Spasić, nato pa še kapitan. Prvega častnika Ljutića je kapitan zadolžil, da evakuira posadko, Mašera in Spasić pa sta bila zadolžena za miniranje ladje. Ko so bile že prižgane vžigalne vrvice, sta Mašera in Spasić zavrnila kapitanov ukaz evakuacije v čoln in ostala na krovu. Oba sta do eksplozij ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Leta 1973 sta bila razglašena za narodna heroja Jugoslavije.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Sergej_Ma%C5%A1era
https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Spasi%C4%87

SLOVESNOST V SPOMIN NA SERGEJA MAŠERO

Novogoriške vojne veteranske organizacije in krajevna skupnost so se v soboto spomnile dejanja jugoslovanskih narodnih junakov Sergeja Mašere in Milana Spasića, ki sta se v Boki Kotorski pred 75 leti, aprila 1941, pognala v zrak na manjšem rušilcu Zagreb, enem od treh najsodobnejših v sicer skromni floti kraljeve mornarice. To sta storila, da ladje po kapitulaciji ne bi zasegli Italijani.

O liku Sergeja Mašere in pomenu dejanja, ki ga je storil pri komaj 29 letih, je govoril kapetan bojne ladje Boris Geršak. Preletel je kariero mornarja, rojenega v Gorici, ki se ga tam posebej spominjajo in so mu leta 1973 postavili spomenik.
Hkrati je Geršak poudaril, da so že po eksploziji Zagreba dvema pomorskima topničarjema čast izkazali zavezniki, da je bil kmalu o tem posnet film, medtem ko je v kasnejši federaciji preteklo veliko časa, preden so oblasti ravnale podobno.
Naposled so mornariška častnika razglasili za narodna junaka, danes v Sloveniji na Mašero spominjajo ulice, pomorski muzej, spomeniki. Ta vikend pa je bila slovesnost tudi Boki Kotorski.
http://www.primorske.si/2016/04/18/Slovesnost-v-spomin-na-Sergeja-Masero
https://sl.wikipedia.org/wiki/Sergej_Ma%C5%A1era

POMORSKI MUZEJ SERGEJ MAŠERA PIRAN

http://www.pomorskimuzej.si/sl/palaca-gabrielli
http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej
http://www.pomorskimuzej.si/sl/zbirke
http://www.pomorskimuzej.si/sl/razstavisce-monfort
http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva
http://www.pomorskimuzej.si/sl/jadrnica-galeb
http://www.pomorskimuzej.si/sl/spominska-soba-guiseppeja-tartinija
http://www.pomorskimuzej.si/sl/razstavisce-izola

    Maketa v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu
                             
                                      Proslava v Novi Gorici                                                                                                 Rušilec Zagreb
Na vrh Go down
alexandar
GENERAL JNA - Zam(j)enik Načelnika GŠ
GENERAL  JNA - Zam(j)enik Načelnika GŠ


Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 4306
Član od : 2011-06-23
Dob : 53
M(j)esto Loznica , Srbija

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Mon Apr 18, 2016 11:16 pm

Komemorativnom svecanoscu na ostrvima Krfu i Vidu, danas se obelezava stogodisnjica iskrcavanja srpske vojske na ta grcka ostrva.....


Za vernost otadzbini - Krf  
Foto-Tanjug  arh.

Mir Plavoj grobnici i vecna im slava ......tamo daleko!

Плава гробница - Милутин Бојић

Стојте, галије царске! Спутајте крме моћне!
Газите тихим ходом!
Опело гордо држим у доба језе ноћне
Над овом светом водом.

Ту на дну, где шкољке сан уморан хвата
И на мртве алге тресетница пада,
Лежи гробље храбрих, лежи брат до брата,
Прометеји наде, апостоли јада.

Зар не осећате како море мили,
Да не руши вечни покој палих чета?
Из дубоког јаза мирни дремеж чили,
А уморним летом зрак месеца шета.

То је храм тајанства и гробница тужна
За огромног мрца, к'о наш ум бескрајна.
Тиха као поноћ врх острвља јужна,
Мрачна као савест, хладна и очајна.

Зар не осећате из модрих дубина
Да побожност расте врх вода просута
И ваздухом игра чудна питомина?
То велика душа покојника лута

Стојте, галије царске! На гробу браће моје
Завите црним трубе.
Стражари у свечаном опело нек отпоје
Ту, где се вали љубе!

Јер проћи ће многа столећа, к'о пена
Што пролази морем и умре без знака,
И доћи ће нова и велика смена,
Да дом сјаја ствара на гомили рака.

Али ово гробље, где је погребена
огромна и страшна тајна епопеје,
Колевка ће бити бајке за времена,
Где ће дух да тражи своје корифеје.
Сахрањени ту су некадашњи венци
И пролазна радост целог једног рода,
Зато гроб тај лежи у таласа сенци
Измеђ недра земље и небесног свода.

Стојте, галије царске! Буктиње нек утрну,
Веслање умре хујно,
А кад опело свршим, клизите у ноћ црну
побожно и нечујно.

Јер хоћу да влада бескрајна тишина
И да мртви чују хук борбене лаве,
Како врућим кључем крв пенуша њина
У деци што кликћу под окриљем славе.

Јер, тамо далеко, поприште се зари
Овом истом крвљу што овде почива:
Овде изнад оца покој господари,
Тамо изнад сина повесница бива.

Зато хоћу мира, да опело служим
без речи, без суза и уздаха меких,
Да мирис тамјана и дах праха здружим
Уз тутњаву муклу добоша далеких.

Стојте, галије царске! У име свесне поште
Клизите тихим ходом.
Опело држим, какво не виде небо јоште
Над овом светом водом!

_________________
BONA FIDE......
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17808
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Apr 20, 2016 9:50 pm

19/20 travnja 1945. - Jedinice 9. dalmatinske divizije i mornaričke pješadije izvršile desant na otoke Cres i Lošinj. Oba otoka su do 21. travnja oslobođena.





Na vrh Go down
dinosaurus
Kapetan I klase
Kapetan I klase


Broj komentara : 4229
Član od : 2013-10-10
M(j)esto Beograd

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sat Apr 23, 2016 10:23 pm

1945. - Drugi svetski rat: Crvena armija oslobodila nacističke logore "Saksenhauzen" i "Ravensbrik".
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Apr 27, 2016 1:00 pm

DAN UPORA PROTI OKUPATORJU - DAN OF

Na današnji dan v Sloveniji praznujemo državni praznik dan upora proti okupatorju (včasih dan Osvobodilne fronte (OF)).

Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF).
OF je bil sicer ustanovljen dan prej, 26. aprila 1941, in sicer v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sešli predstavniki nekaterih političnih strank in kulturni delavci.
To so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (Komunistična partija), Josip Rus (za Sokole), Tone Fajfar (krščanski socialisti) ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (slovenski kulturni delavci).
Na začetku se je organizacija zaradi politike Kominterne imenovala Protiimperialistična fronta (kratica PIF), ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa je bila preimenovana v Osvobodilno fronto. V natančnejših zapisih se pozneje pojavlja tudi ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (kratica OF SN-ja).
http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/27-april-dan-upora-proti-okupatorju/329679
https://sl.wikipedia.org/wiki/27._april
http://www.inz.si/publikacije/povzetki/razpoznavanja-14-mally-demo.pdf
http://www.siol.net/novice/slovenija/75-obletnica-upora-proti-okupatorju-brez-nob-ne-bi-imeli-primorske-415979
http://www.primorske.si/2016/04/27/Nova-OF
http://www.primorske.si/2016/04/27/OF-so-pocastili-tudi-na-Sabotinu


TEMELJNE TOČKE OF

* 1. Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
* 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
* 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov Osvobodilna fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
* 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.
* 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
* 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota.
* 7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način.
* 8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
* 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz Slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci.

GESLA OF

* 1. Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi.
* 2. Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci.
* 3. Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev.
* 4. SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega sožitja med narodi.
* 5. Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma.
* 6. Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem.




   
OF je bil ustanovljen v Vidmarjevi vili v Rožni dolini                   Delovala je med letom 1941 do 1953

SAJ NI RES, PA JE!

Vidmarjevo vilo je pred leti kupila in obnovila Zvezna republika Nemčija, danes pa je v njej rezidenca nemškega veleposlanika.

http://www.delo.si/novice/slovenija/spomenik-of-po-novem-v-lasti-nemske-drzave.html


Zoran I: komentar modifikovan dana: Thu Apr 28, 2016 11:28 pm; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sun May 01, 2016 12:30 am

29.04.
BENITO AMILCARE ANDREA MUSSOLINI - IL DUCE

Na današnji dan leta 1945 so italijanski vojaki ubili fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Pred veliko zavezniško ofenzivo je Mussolini poskušal skupaj s svojo ljubico Claro Petacci pobegniti v Švico. Na begu so ga po naključju prepoznali in ga na skrivaj prepeljali v Bonzanigo, kjer so ju ustrelili. Rafali, ki so pokončali Mussolinija, njegovo ljubico Claretto Petacci - ustrelili so ju brez kakega posebnega protokola, na hitro, pred kovinskimi vhodnimi vrati neke vile pri jezeru Como - in petnajst hierarhov Salojske republike, “le pika na i tragedije, ki zadeva celoten italijanski narod in ki sliši na ime 'državljanska vojna'”. Oster je tudi do nepotrebnega, velikega zgodovinskega madeža, ki so si ga Italijani privoščili s sramotnim izživljanjem nad trupli pobitih fašistov na milanskem trgu Loreto. V Mussolinijevo truplo so streljali, ga teptali in po njem urinirali, prizanesli pa niso niti Claretti, ki je bila pred smrtjo morda tudi žrtev mučenja in posilstva. Živahna bila tudi nadaljnja pot Ducejevih posmrtnih ostankov, ki so šele debelo desetletje zatem svojo poslednjo postajo našli v Predappiu blizu Mussolinijevega rojstnega kraja. In novi rodovi fašistov so dobili svoj tempelj .
http://www.history.com/news/mussolinis-final-hours-70-years-ago

KRONOLOGIJA

Vpoklicali so ga v vojsko leta 1915. Tam je dosegel čin korporala. Leta 1917 pa je bil odpuščen, zaradi ran na nogi. Istega leta pa je odšel v Milano in se vrnil na mesto urednika za častnik Popolo d´Italia. Po koncu prve svetovne vojne se je po Italiji razvilo razočaranje. Ker se ni mogla vrniti v mirne vode. Ostala je brez dela ozemlja, ki so bila obljubljena v Londonskem sporazumu. Italija je mislila, da ji pripada poleg Notranjske, Primorske in Istre, še Reka in Dalmacija. Woodrow Wilson je preprečil, da bi dobila ta ozemlja in tako ga Mussolini napade v svojem časniku leta 1919. Benito je nasprotoval tudi Društvu narodov. Menil je, da za mir potrebuješ le zvezo med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Japonsko. Spomladi leta 1919 Mussolini ustanovi Zvezo borcev. V njej so bili nekdanji vojaki, oficirji, socialisti in futoristi. Bili so tudi na volitvah, kjer so pogoreli. Čez nekaj časa je njegov vpliv začel rasti in najbolj so mu prinesli srečo časopisni napadalni članki. Oktobra leta 1922 je s svojo stranko izvedel pohod na Rim, tja je šel z vlakom in ne peš. Zahteval je prevzem oblasti. Benita so poimenovali Duce, kar pomeni vodja. Fašistične skupine je poimenoval črnosrajčniki. Italijo je vodil kot diktator. Odpravil je tudi demokracijo in vse politične stranke, samo fašistične je pustil. Imel je tudi tajno policijo, ki je zapirala njegove nasprotnike. Pod njegovim vodstvom je Italija postala vzor za vse fašistične sisteme v drugih državah po vsem svetu. Italijo je hotel popeljati nazaj k veličini antičnega imerija. Od tam je pobral tudi nekaj simbolov npr. butara s sekiro. Leta 1935 je napadel Etiopijo, da bi povečal svoj imperij. Tako je Etiopija postala kolonija. Zradi premalo ozemlja, ki jih je dobila od prve svetovne vojne je začel poslovati s Hitlerjem. Leta 1939 je napadel Albanijo je prisilil kralja,da zapusti deželo.
http://www.chronozoom.com/prvic/Prvic/8d24f065-788e-4165-a2df-0db6666e8b22#/t271f157a-e603-40fb-8710-b1dc17bb3572/tb0279314-a438-4fc0-b3fa-501f40898e4b/e8d24f065-788e-4165-a2df-0db6666e8b22/3a3b8d13-f6e8-40f5-b69e-1673ea1c59ec@x=0&y=0&w=1.8109411024942361&h=1.0544959128065396
http://www.biography.com/people/benito-mussolini-9419443
http://www.britannica.com/biography/Benito-Mussolini

NUMERO 11

http://www.rtvslo.si/moja-generacija/prosti-cas/ture-avanture/crna-gora-nekdanje-taborisce-za-vojne-ujetnike-bo-luksuzno-letovisce/383568

     
  Italijanski fašistični diktator Benito Mussolini               Nad trupli Duceja in njegovih so se brezobzirno znesli in jih 29. aprila 1945 razstavili na milanskem trgu Loreto.
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sun May 01, 2016 12:34 am

29.04.
KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE DACHAU


Na današnji dan leta 1945 je ameriška vojska ob 17.15 osvobodila Dachau. Svobodo je dočakalo približno 3.000 jetnikov, med katerimi je bilo 1.746 Slovencev.

DAHAVSKI POROČEVALEC

Spoštovane taboriščnice in taboriščniki, spoštovani zbrani,slovensko ozemlje so po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 okupirale tri države: nacistična Nemčija ter fašistični Italija in Madžarska. Vsi trije okupatorji Slovenije so imeli enoten cilj: izničiti Slovence kot narod. Nemci so
»Umvolkung«, to je prenaroditev, hoteli narediti zelo na hitro, v nekaj mesecih, z izselitvijo in ponemčenjem. Zadnji jezikovni znaki pri prebivalstvu bi izginili v nekaj letih. Italijanski in madžarski načrti so predvidevali nekaj daljšo dobo, končni cilj je bil isti. Zlasti nemški in italijanski okupator nista uporabljala metode etnocida, narodnega izničenja, pač pa tudi genocida, torej množičnega fizičnega uničevanja ljudi.

http://www.skupnostdachau.si/index.php?page=slovenci-v-dachauu
http://www.skupnostdachau.si/uploads/dokumenti/DAHAVSKI_net.pdf
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/vlasto-kopac-nic-nisem-zagresil-in-tudi-milosti-ne-bom-prosil.html
http://www.mladina.si/98002/vlasto-kopac-1913-2006/


POSTHUMNO SPOROČILO

Moj uporni oče Črni brat ni prizanašal fašizmu.
Govoril je zasmehovani materni jezik.

Moj oče, medicinski poskusni kunc,
ni nič oprostil nacizmu.
Trpel je nečloveško.

Moj oče ni oprostil boljševizmu,
le bratom je odpustil brata izdajstvo.

Nosil je v sebi vseh mrtvih glasove,
da se čas z njimi nahrani.

Iz ponosa je načrpal pogum, natovoril
in privezal spomine konju na hrbet.

Tujina mu je določila prostor za počitek.
Na koncu trpljenja so mu tujci odprli
vrata in vstopil je v noč.
Tam je veliko starega
zarjavelega železja, okrasja in iluzij.

Poslovil se je in posthumno sporočil:
Ne delite se, ne sovražite se,
ne obsojajte se med seboj!
http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=472

Vse, kar je potrebno za zmagoslavje, slabega je, da dobri ljudje ne storijo ničesar.
Edmond Burke


Zoran I: komentar modifikovan dana: Mon May 02, 2016 12:14 pm; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sun May 01, 2016 12:36 am

30.04.
ADOLF HITLER & EVA BRAUN

KLAVRN KONEC SAMODRŽCA, KI JE HITEL IZTREBITI JUDE IN POKORITI EVROPO

Po zavzetju Berlina 30.aprila 1945 sta nemški nacistični vodja Adolf Hitler in njegova žena Eva Braun naredila samomor.

Adolf Hitler, nacistični voditelj in vodja tretjega rajha, se je sredi aprila zavedel, da je premagan. Sovjetske enote so namreč že vdrle v Berlin, približevale pa so se tudi zavezniške enote. Hitler se je s svojimi najožjimi prijatelji in sodelavci zatekel v podzemni bunker. 29. aprila je svoji tajnici Traudl Junge narekoval svojo oporoko, ki so jo nato kot priče podpisali Hans Krebs, Wilhelm Burgdorf, Joseph Goebbels in Martin Bormann. Poročil se je s svojo ljubico Evo Braun.
Naslednji dan je izvedel, da so njegovega zaveznika Benita Mussolinija likvidirali, kar ga je le še dodatno prepričalo, da ga ne smejo ujeti živega. Najprej je moral preizkusiti strup, s katerim naj bi se ubil. Dal ga je svojemu psu Blondiju, ko je bil prepričan, da deluje, ga je ponudil še Evi. Sam se je ustrelil in obenem zagrizel v kapsulo s cianidom.
Že prej je prosil svoje pomočnike, naj ga po smrti sežgejo. Njegov pribočnik Otto Günsche ju je zato po smrti polil z bencinom in zažgal.
http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/30-april-klavrn-konec-samodrzca-ki-je-hotel-iztrebiti-jude-in-pokoriti-evropo/329682


Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sun May 01, 2016 12:39 am

30.04.
KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE JASENOVAC

Na današnji dan leta 1945 je jugoslovanska vojska osvobodila taborišče Jasenovac. Jasenovac je naselje v Hrvaški Posavini ob izlivu Une v Savo. Od leta 1941 do 1945 je bilo to ustaško koncentracijsko taborišče, kjer naj bi bilo domnevno ubitih več kot sto tisoč Srbov, Romov, Judov in Hrvatov. Med žrtvami terorja je bilo tudi veliko Slovencev.
https://www.youtube.com/watch?v=CS0y3NWZspE
https://www.youtube.com/watch?v=RCRQKp54yVM

 


Zoran I: komentar modifikovan dana: Mon May 02, 2016 9:31 pm; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Mon May 02, 2016 8:09 pm

OSVOBODITEV TRSTA


Na današnji dan leta 1945 so se enote jugoslovanske 4. armade po hudih bojih med Reko in Snežnikom prebile čez Mašun v Ilirsko Bistrico in skupaj z 9. korpusom NOV-a Slovenije osvobodile Trst. Z britansko vojsko se je jugoslovanska armada srečala pri Tržiču blizu Soče.

http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_SIZKK.pdf
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/fticar-marko.pdf
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/134921/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/186581/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/141233/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/127986/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/118828/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/118212/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/117430/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/111933/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/111935/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/111936/
http://www.primorski.it/dossiers/dosjeji/8/26/111499/
http://www.pozitivke.net/article.php/20090116142941371
http://www.primorske.si/Novice/Svet/Kdo-je-torej-osvobodil-Trst-
http://sistory.si/SISTORY:ID:1260
http://www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/slovenija4.htm




                                   Partizanski tanki pred Trstom 01.05.1945



                                         Pripadniki Mornariškega odreda



  Pripadniki delavskih bataljonov v neposrednem boju v mestnem središču Trsta 1. 5. 1945



                                                      Svoboda v Trstu
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sun May 15, 2016 11:14 am

ZADNJI BOJI

Dne 13.maja 1945 so enote Tomšičeve brigade 14.divizije v sodelovanju u delom enot 7.brigade 51.vojvodinske divizije 3.JA izbojevale zmago v spopadu z nemško 104.lovsko divizijo skupine armad E oziroma za jugovzhod Evrope ter 11.000 njenih pripadnikov prisilile k vdaji.
Generalpolkovnik Alexander Löhr ni bil zajet na Poljani, ampak ga je v Grebinju izsledil Ivan Dolničar - Janošik, politkomisar 14.divizije, in ga pripeljal v Velikovec v štab 4.operativne cone.
Zadnji boj je bil 14.maja 1945 ko so se deli Tomšičeve in Šlandrove brigade bojevali z več tisoč pripadniki umikajočega se ustaško-domobranskega vojaštva in črnogorskimi četniki tudi potem, ko so se deli 7.vojvodinske brigade umaknili s Poljane proti Pliberku. To je bil zadnji boj vojskujočih se strani na Slovenskem in s tem se je tudi uradno končala II.svetovna vojna.
https://www.dnevnik.si/125616
http://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/vojastvo.pdf
http://www.kpm.si/?mod=catalog&action=productDetails&ID=56

     
             Konec II.svetovne vojne                                                      Ujetniki                                     Razstave na prostem na Poljani, pri Dravogradu in Doliču
Na vrh Go down
mirko bratuš
Podporučnik
Podporučnik


Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik značka PV
Broj komentara : 1780
Član od : 2012-04-15
Dob : 68

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Mon Jun 06, 2016 6:48 am

Izkrcanje v Normandiji.
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Sun Jun 12, 2016 7:05 pm

ANNELIES MARIE »ANNE« FRANK

na današnji dan leta 1929 se je v Frankfurtu na Maini rodila judovsko- nemška pisateljica Ana Frank. Njeno kratko življenje sta zaznamovala predvsem dva dogodka: 13. rojstni dan, za katerega je prejela dnevnik, in druga svetovna vojna, o kateri je v dnevnik tudi največ pisala.
Po dveh letih skrivanja v podstrešnem stanovanju v Amsterdamu je družino odkril gestapo in jo odpeljal v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana na začetku leta 1945 umrla, od vseh članov njene družine pa je osvoboditev dočakal le njen oče Otto. Ta je po vojni objavil hčerin dnevnik, ki je bil nato preveden v 55 jezikov ...
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/Life-in-Germany/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/Emigrating-to-the-Netherlands/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/The-Nazis-occupy-the-Netherlands/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/Not-outside-for-2-years/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/A-diary-as-a-best-friend/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/Discovery-and-arrest/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/Otto-returns-alone/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/The-diary-of-Anne-Frank/
http://www.annefrank.org/en/Anne-Frank/Anne-Franks-history-in-brief/



               Anne Frank
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17808
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Jun 22, 2016 2:14 am

Iako je napad Sila Osovine na Kraljevinu Jugoslaviju započeo 6. travnja 1941., KPJ se nije htjela otvoreno suprostaviti njemačkim okupatorima dok god su oni bili u savezništvu sa Staljinom (tzv. Pakt Molotov–Ribbentrop).
Tek kad je Hitler prekršio pakt i napao SSSR, na današnji dan 22.06.1941., mogla je početi otvorena antifašistička borba. Na sam dan Hitlerovog napada na SSSR (operacija Barbarossa), petnaestak komunista iz Siska sastalo se u obližnjoj šumi Brezovica u blizini sela Žabno i osnovalo Prvi Sisački partizanski odred. Zapovjednici tog odreda postali su Vladimir Janjić - Capo i Marijan Cvetković, a imao je ukupno 77 boraca. (U odredu su bili Mika Špiljak i Nada Dimić.)
(Neki će reć da su sisački komunisti zapravo pobjegli u šumu plašeći se hapšenja, što ne mora bit sasvim netočno ali ne mijenja puno na stvari.)
Već drugi dan nakon osnutka odred je poduzeo prvu gerilsku akciju, miniravši prugu Sisak - Sunja kod Blinjskog Kuta.
Datum osnutka odreda 22.06. u RH se obilježava kao državni praznik (i neradni dan) - Dan antifašističke borbe.

Osim Sisačkog partizanskog odreda 22.06.1941., u okolici Vrgorca, na brdu Radović u predjelu Soline, također je osnovana partizanska grupa, na čijem su čelu bili komunisti, sekretar Općinskog komiteta KPH za Vrgorac Jozo Martinac, i krojač Drinko Tolić. Ova grupa je u početku brojala više od 30 boraca, koji su prvih dana vježbali rukovanje oružjem i tiskali antifašističke letke i brošure.



Vladimir Janjić – Capo, narodni heroj, metalski radnik




Neki od članova Sisačkog odreda




Spomenik 'Stari brijest' rad kipara Želimira Janeša (1981.), posvećen osnutku odreda, u šumi Brezovica kod Siska

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Jun 22, 2016 7:06 am

BITKA PRI SISKU

Na današnji dan leta 1593 so pri Sisku slovensko-hrvaške čete premagale Turke in jih pognale v beg. V boju sta se še posebej odlikovala Andrej Turjaški in kranjska oklepna konjenica pod Adamom Ravbarjem. Bitka je bila veliko olajšanje za vso Evropo, saj je bila ena redkih, ki so jo slavili v tistem času proti Turkom.

BITKA

Obleganje Siska se je začelo z utrjevanjem položajev osmanske vojske, ki je štela približno 12000 mož, na desnem bregu Kolpe 15. junija 1593. Glavnina krščanske vojske se je potem, ko utrdba ni mogla več dolgo zdržati pritiskov osmanske vojske, pomaknila proti Sisku. Hasan paša se je zato z večino svoje vojske prestavil na levi breg Kolpe.
Dne 22. junija, na dan sv. Ahaca, se je začela odločilna bitka. Po začetnem neuspešnem napadu sil Tomaža Erdõdyja je Andrej Turjaški s svojimi in štajerskimi strelci zaustavil osmanski protinapad in jih potisnil proti Kolpi. Hkrati so s pomočjo posadke v utrdbi zavzeli majhen most čez reko Kolpo ter tako presekali pot osmanski vojski pri njenem umiku. Osmanom tako ni preostalo drugega kot da poskušajo preplavati reko. Večina jih je pri tem utonila, med drugim tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Ostanek osmanske vojske se je razbežal po pokrajini in za sabo pustil veliko količino orožja in hrane, ki so si ga pripravili za obleganje.

Vest o zmagi nad Osmani je odmevala po vsej krščanski Evropi. Oglasili so se papež Klemen VIII., cesar Rudolf II. in španski kralj Filip II., ki so dali priznanje poveljnikom krščanske vojske.
Poraz osmanske vojske je povzročil vojno med Osmanskim imperijem in Habsburžani, ki je trajala vse do leta 1606.

* Še danes v spomin na zmago vsak dan ob 14. uri zvoni zvon zagrebške stolnice.

http://www.zgodovina.eu/slovenci/bitka_pri_sisku.htm
http://www.ljubljanske-slike.si/oj-ljubljanci-oj-zaspanci/
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LV7D0RQ6/
https://www.youtube.com/watch?v=JIopeUNFLUk

JUBILEJNI KOVANCI

* zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 4000 kovancev,
* srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter
* tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 100.000 kovancev.



          
7.g. zlatnik 900/1000 - 400 letnica Bitke pri Sisku         15 g srebrnik 925/1000 - 400 letnica Bitke pri Sisku
             Naklada - 4.000 kovancev                                         Naklada - 5.000 kovancev




                                                        Bitka pri Sisku 22.junija 1593


Zoran I: komentar modifikovan dana: Wed Jun 22, 2016 2:05 pm; prepravljeno ukupno 3 puta
Na vrh Go down
milutins
Poručnik
Poručnik


Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik Znacka PV
Broj komentara : 2433
Član od : 2009-08-19

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Wed Jun 22, 2016 1:31 pm

Ja mislim da je na danasnji dan Hitler napao SSSR-Barbarosa

_________________
ko istinu gudi,gudalom ga po prstima biju
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Tue Jun 28, 2016 9:27 am

ATENTAT NA PRESTOLONASLEDNIKA FERDINANDA

Na današnji dan leta 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Avstro-Ogrska in Nemčija sta atentat izkoristili za povod za napad na Srbijo, kar je dejansko pomenilo začetek prve svetovne vojne.


                              Atentat na prestolonasledika Franca Ferdinanda in ženo Sophie


                                               Gavrilo Princip v Sarajevu

       
                                                        The Daily Telegraph                                                                                            28.junij 1914


                            Pogreb prestolonaslednika Franca Ferdinanda in žene Sophie 2.julija 1914 v Trstu

  
             Zlatnik za 8 goldinarjev - 6,46 g                          Prestolonaslednik Franc Ferdinand in žena Sofija
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Thu Jun 30, 2016 11:29 am

II.BALKANSKA VOJNA

Na današnji dan leta 1913 je zaradi spora o razdelitvi ozemlja, ki sta ga Srbija in Bolgarija v prvi balkanski vojni odvzeli Turčiji, Bolgarija napadla Srbijo. S tem se je začela druga balkanska vojna, ki je zelo poslabšala odnose med srbskim in bolgarskim narodom.

ZAČETEK SPOPADOV

Že med pogajanji je prihajalo na spornih območjih do incidentov, ki pa so se z nenadnim napadom bolgarske vojske preko reke Bregalnice v noči na 30. junij 1913 razvili v novo vojno. V bitki na reki Bregalnici (30. junij - 7. julij) so srbske enote uspele odbiti bolgarski napad, Grki pa so v nekaj spopadih v okolici Strumice in planine Belasice zaplenili del bolgarskega topništva.

VSTOP ROMUNIJE IN OSMANSKEGA CESARSTVA V VOJNO

Bolgari so 5. julija organizirali uspešen napad na srbske enote (Bitka pri Kalimanciju). Srbi so se zato pričeli umikati proti Pirotu in Nišu, kjer so hoteli organizirati obrambo. Zaradi nenadnega vstopa Romunije v vojno pa so se bolgarske enote pričele umikati, saj severna bolgarska meja namreč ni bila dobro branjena. Zato so Srbi ponovno zasedli izgubljena ozemlja po bitki pri Kalimanciju. Romunija se je navkljub Avstro-Ogrskemu nasprotovanju vmešala v vojno. Imela je namreč nerešeno vprašanje z Bolgarijo glede Dobrudže. Zaradi bolgarskih sil, ki so bile zaposlene s spopadi na zahodnem in južnem delu države, so romunske enote skoraj zavzele Sofijo. Padec bolgarskega glavnega mesta je preprečil nemški cesar.
13. julija pa so Bolgare napadli še Osmani. Njihove enote so prešle razmejitveno črto Enos - Midija ter že čez devet dni zasedle slabo branjen Edirne (blg. Odrin). Sočasno se je odvijal tudi grško-bolgarski spopad pri kraju Kresna.

PREMIRJE IN MIROVNI SPORAZUM

Zaradi izgubljene vojaške situacije je bila Bolgarija prisiljena zaprositi za premirje. Vojaški spopadi so bili končani 31. julija opoldne, torej po mesecu dni. Mirovni sporazum po drugi balkanski vojni je bil podpisan 10. avgusta 1913 v Bukarešti. Predvideval je novo ozemeljsko razdelitev, in sicer je Romunija dobila Južno Dobrudžo, Vardarska Makedonija je pripadla Srbiji, Egejska Makedonija pa Grčiji, Bolgarija je izgubila del Zahodne Trakije (ozemlje je pripadlo Grčiji).
Bolgarija in osmanska država sta sklenili poseben mirovni sporazum, ki je Osmanom prinesel korekturo meje v Vzhodni Trakiji; med drugim so ponovno dobili Odrin z zaledjem.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_balkanska_vojna
https://sl.wikipedia.org/wiki/Balkanski_vojni
* Boeckh, Katrin. Von den Balkankriegen zum Ersten Weltkrieg : Kleinstaatenpolitik und ethnische Selbstbestimmung auf dem Balkan. München, 1996. ISBN 3-486-56173-1
* East Central European Society and the Balkan Wars. Ur. Béla K. Király in Dimitrije Djordjevic. Boulder [etc.], 1987. ISBN 0-88033-099-6
* Hall, Richard C. The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War. London, New York, 2000. ISBN 0-415-22947-2



                                              V II.balkanski vojni je bilo 155.927 žrtev na obeh vojskujočih se straneh




                          29. junij 1913 – 10. avgust 1913


Zoran I: komentar modifikovan dana: Fri Jul 01, 2016 12:26 am; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Thu Jun 30, 2016 12:09 pm


NOČ DOLGIH NOŽEV

Prvi konkretni dogovor, ki je nakazoval, kaj se bo zgodilo z SA je bil sklep, da bo Hitler SA v mesecu juliju poslal na dopust, hkrati pa so se začeli kovati tajni načrti o uničenju te organizacije, ki so potekali v mesecu juniju med Hitlerjem, Göringom, Himmlerjem in Heydrichom. Hkrati je Hitler v tajnosti v vojski razglasil bojno pripravljenost. Akcija naj bi stekla 30. junija zvečer, ko naj bi se Hitler v Münchnu udeležil posveta SA, na katerem naj bi bili tudi vsi veljaki te organizacije.

Noč dolgih nožev - Nacht der langen Messer je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.junija na 1. julij 1934, ki so ga izvedle enote Schutzstaffel. Samo ime je akcija dobila po refrenu ene najbolj priljubljenih SA koračnic. To koračnico so pripadniki rjavosrajčnikov (kot so se imenovali pripadniki SA) prepevali za uvod v množične pretepe. Refren se je glasil: »Nabrusili bomo dolge nože na robovih pločnikov .« Pokol vodij SA je zato dobil ime noč dolgih nožev. V sami akciji je življenje izgubilo najmanj 85 ljudi, skupno pa naj bi po množičnih aretacijah pobili še več sto ljudi.

Hitler je v München prispel na dogovorjeni datum in z enotami, ki jim je poveljeval esesovski Obergruppenfuhrer Sepp Dietrich v Münchnu aretiral tamkajšnjega poveljnika SA. Skupina pripadnikov SS je potem odhitela na železniško postajo, kjer so že zajeli vse visoke častnike jurišnikov, ki so šele prihajali na posvetovanje, Hitler sam pa se je z večino esesovcev napotil v Bad Wiessee. Hitler je osebno aretiral Röhma, njegovega namestnika, šlezijskega komandanta SA, obergruppenführerja Heinesa, pa so izvlekli iz postelje skupaj z ljubimcem in oba takoj ustrelili. Preostale visoke častnike so odpeljali v münchenski zapor, kjer so jih čakali v Münchnu aretirani kolegi Vsi so bili postavljeni pred strelski vod, vodja usmrtitev pa je bil Sepp Dietrich.

Akcija je istočasno potekala tudi v Berlinu, častnike SA so tudi tu vodili v skupinah na strelišče. Vodjo berlinske SA Ernsta so prestregli na poti na medene tedne, ga odpeljali v Berlin in ustrelili. Gestapo je medtem poiskal tudi Georga Strasserja, ga aretiral, v zaporu pa ga je lastnoročno ustrelil Heydrich. Georgov brat Otto je imel več sreče, saj se je pravočasno umaknil v tujino. Von Papen je bil priprt, v svoji pisarni je bil ubit vodja katoliške akcije Erich Klausener, ministrski direktor v ministrstvu za promet, med kosilom pa so morilci presenetili v domači hiši nekdanjega kanclerja von Schleicherja. Skupaj z ženo so ga ustrelili. Pred domačimi vrati je bil ustreljen tudi general von Bredow, tesni Schleicherjev sodelavec.

V vsesplošnim maščevanjem so padale tudi nedolžne žrtve. Esesovci so po pomoti ustrelili uglednega glasbenega kritika Willa Schmidta, ki so ga zamenjali za pripadnika SA z istim imenom. Brutalno so ubili tudi starega von Kahra, ki je nekoč »pokvaril« pivniški puč, umorjen je bil celo Bernard Stempfle, nekdanji duhovnik, ki je v tistih prvih dneh bojev za oblast celo pomagal Hitlerju pri izdaji  knjige Mein Kampf. Uradno naj bi v noči dolgih nožev umrlo okoli 70 ljudi, neuradno pa se ta številka vrti okoli 1000. Zadnji je prišel na vrsto Röhm. Hitler ga je namreč hotel pomilostiti, a so ga sodelavci prepričali, naj gre do konca. Zrušenemu vodji SA so ponudili pištolo, da stori častni samomor, vendar je odklonil. Potem sta v zaporniško celico, kjer je bil zaprt, vstopila komandant koncentracijskega taborišča Dachau Theodor Eicke in njegov pomočnik ter nekdanjega šefa SA ustrelila.
https://sl.wikipedia.org/wiki/No%C4%8D_dolgih_no%C5%BEev
http://svet24.si/clanek/zanimivosti/zanimivo/559294446cd39/noc-dolgih-nozev

FILM OPERACIJA VALKIRA

* 30. januar 1933: Hitlerja imenujejo za nemškega kanclerja
* 30. junij 1934: Noč dolgih nožev: Hitler da umoriti vodje SA, ker so ogrozili njegovo oblast, med isto čistko ubijejo še druge politične nasprotnike
* 18. avgust 1938: poveljnik generalštaba Ludwig Beck da odpoved iz protesta zaradi Hitlerjeve vojaške agresivnosti in v svarilo pred katastrofo
* Poletje  1938: generalporočnik Hans Oster organizira vojaško in civilno mrežo, ki se osredotoči na Hitlerjev atentat. Načrt spodleti.
* 9. november 1938: Kristalna noč: razširi se nasilje zoper nemške Žide
* 1. septembra 1939: začetek druge svetovne vojne, ko Nemčija napade Poljsko
* 8. november 1939: Georg Elser skuša z bombo ubiti Hitlerja, a mu spodleti
* poletje 1941: Henning von Tresckow začne organizirati odpor znotraj Centra vojaških skupin
* 13. marec 1943: peklenski stroj Tresckowa v Hitlerjevem letalu ne eksplodiraŽ
* 7. april 1943: Claus von Stauffenberg je hudo ranjen v Tuniziji
* 24. januar 1943: Franklin D. Roosevelt in Winston Churchill zahtevata brezpogojno vdajo Nemčije
* Poletje 1943: Tresckow, Friedrich Olbricht in Claus von Stauffenberg začnejo spreminjati Hitlerjevo Operacijo Valkira kot pripravo na prevrat
* oktober 1943: Stauffenberg je imenovan za vodjo osebja v generalštabu pod Olbrichtom
* 11. julija 1944: opustijo prvi Stauffenbergov načrt za atentat na Hitlerja
* 15. julija 1944: drugi poskus atentata na Hitlerja v Volčjem brlogu prav tako opustijo
* 20. julija 1944: Stauffenberg sproži bombo v Volčjem brlogu in poskus prevrata se začne. Iste noči strelski vod usmrti Stauffenberga, Olbrichta, Albrechta Mertz von Quirnheima in Wernerja von Haeftena na dvorišču Bendlerstrasse.
* 30. aprila 1945: vojna je skoraj končana, Hitler stori samomor.
* 8. maja 1945: brezpogojna vdaja Nemčije
http://ofilmovi.co/online/valkyrie-2008-operacija-valkira-video_7d0ad9eac.html

                           Skupinska fotografija Ernest Röhm je drugi z desne
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17808
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Fri Jul 01, 2016 2:49 pm

U Francuskoj i Velikoj Britaniji obilježava se 100. obljetnica bitke na Sommi (sjeverna Francuska) koja je počela 1. srpnja 1916., a završila 18. studenog iste godine.
01.07. poginulo je gotovo 60 tisuća Britanaca - najkrvaviji dan u britanskoj vojnoj povijesti. Bitka na Sommi trajala je pet mjeseci; na obje strane poginulo je više od milijun vojnika, 415.000 Britanaca i vojnika kolonija, 195.000 Francuza i preko 500.000 Nijemaca, što čini Sommu bitkom s najviše žrtava u Prvom svjetskom ratu.
U bitci su Saveznici poslali na bojište novost - tenkove. Ishod - pat pozicija, ali i ispunjen cilj Saveznika o odvlačenju pažnje Njemačke s Verduna.








Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   Today at 2:06 pm

Na vrh Go down
 
KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 13/16Idi na stranicu : Previous  1 ... 8 ... 12, 13, 14, 15, 16  Next
 Similar topics
-
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
» Najbolji košarkaš među oficirima ili najbolji oficir među košarkašima
» Na današnji dan
» Sjećate li se džombometra?

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: VOJNA PLATFORMA :: Vojna Historija / Vojna Povijest / Vojna Istorija-
Idi na: