FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeObjaveRegistracijaLogin

Share | 
 

 KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 10 ... 17, 18, 19, 20  Next
AutorPoruka
mirko bratuš
Poručnik
Poručnik


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik značka PV
Broj komentara : 2186
Član od : 2012-04-15
Dob : 69

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   21.11.16 7:19

Stoletnica smrti Franca Jožefa.
Na vrh Go down
jozl52
Desetar
Desetar


Broj komentara : 293
Član od : 2016-09-07
Dob : 65
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   21.11.16 14:59

Leta 1995 so v Daytonu (ZDA), podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini, ki je končal skoraj štiriletno vojno na Balkanu....

Leta 2000 je umrl češki atlet Emil Zatopek - "češka lokomotiva"...
Na vrh Go down
slikarB
Džomba
Džomba
avatar

Broj komentara : 125
Član od : 2016-04-03

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   22.11.16 0:16

22. novembar, 1963 g ubijen Džon Kenedi u Dalasu

_________________
"....za godine koje bježe, 
     za mladosti blistav čas,
     mostova nas bezbroj veže,
     pruženih između nas....
 ... Ostaju nam uvek druže,
     ove ceste ovi puti,
     al drugarstvo duže, duže

     od života....." 
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   23.11.16 7:24

RUDOLF MAISTER

Na današnji dan leta 1918 je poveljnik takrat novoustanovljene slovenske vojske, prve v novejši zgodovini, general Rudolf Maister ob štirih zjutraj razorožil nemško zeleno gardo, ki je pripravljala protiudarec, s katerim bi Maribor in slovensko Štajersko dokončno pripojila nemški Avstriji. S tem dejanjem je Maribor dejansko postal slovensko mesto, avstrijska stran pa je v pogajanjih z Maistrom priznala tudi pravico Slovencev do južne Koroške.


                         Divizijski general - Rudolf Vojanov Maister
Na vrh Go down
šapka
Gušter
Gušter


Broj komentara : 40
Član od : 2015-01-30

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   29.11.16 11:49

Pa na današnji dan se rodi Država u kojoj smo mnogo lepše i bolje živeli nego danas šta živimo,svima srećan 29 NOVEMBAR,prisetimo se drugova koji su živote dali da živimo život dostojan ćoveku,veliki drugarski pozdrav svim narodima i narodnostima TITOVE JUGOSLAVIJE......
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   04.12.16 16:05

NEMŠKA OFENZIVA - KROGLASTA STRELA

Na današnji dan leta 1943 se je v severnem delu Črne gore in Sandžaku začela velika nemška ofenziva. Imenovali so jo tudi Kroglasta strela.
http://www.znaci.net/00001/111.htm


Zoran I: komentar modifikovan dana: 04.12.16 16:13; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   04.12.16 16:08

SOMALIJA

Na današnji dan leta 1992 je ameriški predsednik George H. W. Bush odredil, da v Somalijo odide 28.000 ameriških vojakov.



                                                          Ameriški predsednik George H. W. Bush Jr.
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   06.12.16 23:33

HALIFAX

Na današnji dan leta 1917 je v eksploziji v Halifaxu, Nova Škotska, Kanada, umrlo več kot 1.900 ljudi. Katastrofa se je zgodila ob trku francoske in norveške ladje. Prva je na krovu tovorila vojaška eksplozivna sredstva. Eksplozija je uničila skoraj polovico mesta.

http://www.halifaxexplosion.org/intro3.html
http://www.halifaxexplosion.org/collision.html
http://www.halifaxexplosion.org/collision2.html
http://www.halifaxexplosion.org/collision3.html
http://www.halifaxexplosion.org/collision5.html
http://www.halifaxexplosion.org/explosion.html
http://www.halifaxexplosion.org/explosion3.html
http://www.halifaxexplosion.org/explosion4.html
http://www.halifaxexplosion.org/explosion5.html
http://www.halifaxexplosion.org/rescue.html
http://www.halifaxexplosion.org/rescue2.html
http://www.halifaxexplosion.org/relief.html
http://www.halifaxexplosion.org/rebuilding.html
http://www.halifaxexplosion.org/siteindex.html


                                                 Halifax leta 1880

           
Mont Blanc uporabljena za prevoz municije                                  Winifred


                                             Imo in Mont-Blanc

 
  V trenutku eksplozije Mont-Blanca                           Po eksploziji je mesto uničil še cunami

             
Eksplozija je prizadela 1.414.000 m2 in razbira stekla v okolici 371 km                         Rešeni deli iz ladje Mont-Blanc

 
                               Uničeni Halifax                                                                        Ostanki rafinerije sladkorja


                                                      Queen Mary v Halifaxu 25.september 2004


Zoran I: komentar modifikovan dana: 13.12.16 23:00; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   07.12.16 15:31

PEARL HARBOR

Na današnji dan leta 1941 je Japonska kot tihooceanska sila brez vojne napovedi napadla ameriško oporišče Pearl Harbor na havajskem otočju.

http://www.sdphs.org/



                                    Posnetek iz japonskega letala je nastal v trenutku začetka napada na Pearl Harbor


                                             Uničeno ameriko ladjevje - Pennsylvania


                                                                                USS Arizona


                                                                 Eksplozija streliva na USS Arizona


                                                                       Strahovito uničenje v pristanišču


                                                     Na sliki sta vojaški ladji USS West Virginia in USS Tennessee


                                                                                   Pearl Harbor


                                                  Žene in sinovi preživelih USS Arizona Memorial Center
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   13.12.16 23:03

GRAF SPEE

Na današnji dan leta 1939 je bila v zalivu La Plata prva pomorska bitka v drugi svetovni vojni. Končala se je s potopitvijo nemške ladje Graf Spee.

Ob izbruhu druge svetovne vojne se je ladja nahajala na Atlantiku, kjer je takoj po njenem začetku pričela napadati zavezniške trgovske ladje. Zavezniki so nanjo organizirali obsežen lov, vendar se je križarki z različnimi zvijačami vsakič posrečilo izmuzniti zasledovalcem. Tako je bilo vse do 13.decembra 1939, ko je britanska mornarica križarko dokončno izsledila. Sledila je bitka v ustju reke Rio de la Plate. V bitki je bila nemška križarka težko poškodovana, zato se je zatekla v Montevideo. V brezizhodnem položaju in po posvetu s Berlinom se je kapitan Langsdorff odločil, da ladjo potopi. 17.decembra 1939 zjutraj je posadka ladjo potopila v ustju reke, nedaleč od pristanišča. Posadko nemške ladje je interniral Urugvaj, kapitan pa je tri dni pozneje naredil samomor.

Dolžina: 186 metrov
Širina: 22 metrov
Izpodriv: 7,34 metrov
Začetek gradnje: 1. oktober 1932
Splavitev: 30. junij 1934
Pogon: 8 dizelskih MAN motorjev (52,050 KM), 2 vijaka
Hitrost: 28,5 vozlov
Posadka: od 1.001 do 1.150 mož
Oborožitev:
6 × 280 mm
8 × 150 mm
6 × 105 mm
8 × 37 mm
10 × 20 mm
8 × 533 mm torpedne cevi

https://www.youtube.com/watch?v=fs8DqRMYfiM
http://www.deutschland-class.dk/admiral_graf_spee/admiral_graf_spee_menu.html
http://www.german-navy.de/kriegsmarine/ships/panzerschiffe/admiralgrafspee/index.html



                                                                           Admiral Graf Spee


                                                                       Admiral Graf Spee v plamenih


Zoran I: komentar modifikovan dana: 14.12.16 14:56; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   14.12.16 0:23

Jedan od najsposobnijih austrougarskih vojskovođa u Prvom svjetskom ratu, feldmaršal Svetozar Borojević od Bojne (von Bojna) rođen je 13. prosinca 1856. u selu Umetić kod Kostajnice. Prvi je i jedini feldmaršal u Austro-Ugarskoj koji nije bio njemačkog podrijetla.
Borojević se kao zapovjednik proslavio za vrijeme Prvog svjetskog rata na talijanskom bojištu. Zapovijedao je austro-ugarskim trupama u borbama oko rijeke Soče, blizu današnje talijansko-slovenske granice. Zbog pobjeda na tom području dobio je nadimak Lav sa Soče. Talijanska vojska je teško poražena kod Kobarida, a zatim je potisnuta sve do rijeke Piave, nadomak Venecije. Bio je to jedan od najvećih austro-ugarskih trijumfa u cijelom Prvom svjetskom ratu te je Borojević uz raniju titulu baruna, dobio čin feldmaršala. Uspješno je odbio jedanaest napada brojčano jačih Talijana i na frontu ostao do studenog 1918., pa se smatra da bi kasnije razgraničenje između Italije i Kraljevine SHS vjerojatno bilo znatno nepovoljnije da je talijanska vojska ranije uspjela prodrijeti na hrvatsku obalu. Nakon raspada Austro-Ugarske Borojević je svoje vojno iskustvo ponudio Narodnom vijeću Države SHS, ali su ga odbili zbog navodne prevelike privrženosti Habsburgovcima. Povratak u novostvorenu Kraljevinu SHS mu je zabranjen a ostao je i bez austrijske vojne mirovine zbog prethodno podnijetog zahtjeva za državljanstvom u novostvorenoj državi. Jedini izvor prihoda ostala mu je naknada koju su dobivali nositelji odličja Vojničkog reda Marije Terezije, tako da je posljednje godine života proveo živeći vrlo skromno.
Umro je 23. svibnja 1920. u Klagenfurtu, u dobi od 63 godine, a pokopan je na Središnjem bečkom groblju.



U subotu, 10. prosinca 2016., na predjelu Preval iznad Nove Gorice otkriven je parkovni spomenik posvećen feldmaršalu Svetozaru Borojeviću.
Grad Nova Gorica i Društvo Soška fronta 1915-1917 uređenjem spomen područja obilježili su 100. godišnjicu Prvoga svjetskog rata i 160. godišnjicu rođenja feldmaršala Borojevića, a spomenik su otkrili predsjednik Društva Soška fronta 1915-1917, novogorički župan i načelnik Sektora za nepokretnu kulturnu baštinu u Ministarstvu kulture Republike Slovenije. U kulturnom programu sudjelovali su trubački kvintet Slovenske vojske, akademski zbor Vinko Vodopivec i pripadnici memorijalnih udruga odjeveni u povijesne odore austro-ugarskih postrojbi. S hrvatske strane ovom svečanom činu sudjelovala je predstavnica Veleposlanstva RH u Ljubljani, predstavnik Grada Zagreba i predstavnik Udruge 1914-1918 iz RH.








Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   21.12.16 23:47

I.PROLETARSKA BRIGADA

Leta 1941 je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada.

Poveljnik: Koča Popovič
Politični komisar: Filip Kljajić - Fića

Na podlagi odloka Politbiroja KPJ je Vrhovni štab NOPOJ 21. decembra 1941 ustanovil 1. proletarsko narodnoosvobodilno udarno brigado. Brigado je sprva (poleg štaba in prištabnih enot) sestavljalo pet bataljonov: 1. črnogorski, 2. črnogorski, 3. kragujevški, 4. kraljeviški in 5. šumadijski bataljon; pozneje so brigadi dodali še 6. beograjski bataljon. Prvotno je Politbiro nameraval ustanoviti brigado, katero bi sestavljali izbrani najboljši partizani iz vseh narodnosti Jugoslavije, a to nikoli ni bilo realizirano. Tako je Tito še v začetku januarja 1942 zahteval, da se v brigado pošlje 300 najboljših borcev iz Hrvaške, a to se ni nikoli zgodilo. Brigada je tako predstavljala močno mobilno rezervno enoto Vrhovnega štaba NOPOJ. Brigadni ognjeni krdt je potekal med 22. in 23. decembrom istega leta, ko se je brigada na področju Gaočića in Mioča spopadla s sovražnikom; partizanom je uspelo zajeti 124 italijanskih vojakov. V spomin na bitko je bil po vojni uveden spominski dan.
https://sl.wikipedia.org/wiki/1._proletarska_brigada_(NOVJ)



                                                                    Tito predaja zastavo I.proleterski brigadi
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   27.12.16 14:32

AFGANISTAN

Na današnji dan leta 1979 so po izvedenem državnem udaru čete Sovjetske zveze vkorakale v Afganistan. To je bilo prvič, da je Sovjetska zveza posredovala v državi, ki ni bila članica Varšavskega pakta.

27.decembra 1979 se je Sovjetska 40. armada namestila v Afganistanu in vojna se je končala 15.februarja 1989, ko so se iz Afganistana umaknile še zadnje sovjetske sile. Vojna je za Sovjetsko zvezo predstavljala podoben konflikt, kot Vietnamska vojna  za ZDA, saj je bila vojna precej dolgotrajna, Sovjetska zveza pa je v njej kljub velikemu številu vojakov in boljši tehniki utrpela velike izgube, vendar ji ni uspelo doseči kakšnih vidnejših rezultatov.
Na njihovi strani je bilo mrtvih 14.553 vojakov in ranjenih 53.753 vojakov, na Afganistanski strani pa med mudžahidi, vladnimi silami in civilisti preko milijona mrtvih.

http://www.fds.si/attachments/article/1156/Leon%20Percic.pdf


                                                                        Porušena mudžahedinska vas
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   28.12.16 4:11

27. prosinca 2016., 75 godina nakon napada na Perl Harbour u kojem su poginula 2.403 Amerikanca, a SAD ušle u Drugi svjetski rat, prvi put je jedan japanski premijer, Shinzo Abe, posjetio National Memorial Cemetery of the Pacific, Honolulu na Havajima i The USS Arizona Memorial Center.





Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   30.12.16 19:47

USS NAUTILUS (SSN-571)

Na današnji dan leta 1953 so ZDA izdelale prvo atomsko podmornico.

USS Nautilus (SSN-571) je bila prva jedrska podmornica Vojne mornarice ZDA in hkrati tudi prva na svetu, ki je uporabila jedrski pogon.

Koncept jedrske podmornice je razvil fizik Philip Abelson. 12.decembra 1951 je Oddelek vojne mornarice ZDA oznanil, da bo prva jedrska podmornica na svetu (oznaka SSN-571) dobila ime Nautilus, po istoimenski podmornici iz romana Julesa Verna Dvajset tisoč milj pod morjem. Julija istega leta je Kongres ZDA odobril njeno gradnjo in tako je 14.junija 1952 takratni predsednik ZDA Harry S.Truman simbolično položil njeno kobilico v ladjedelnici Electric Boat Division (Groton, Connecticut) položil njeno. Žena bivšega predsednika ZDA Dwighta D.Eisenhoverja, Mamie Eisenhower, je  21.januarja 1954 krstila podmornico. V aktivno sestavo je bila sprejeta 30.septembra 1954 istega leta.

Revolucionarnost jedrskega pogona gre primerjati z revolucionarnostjo vgraditve motorja z notranjim zgorevanjem v prve podmornice. Obstajala je cela kopica različnih eksotičnih pogonov, od peroksidnega do jedrskega, povsod pa je bilo potrebno prebroditi ogromno tehnoloških ovir in težav. Za jedrski reaktor znanstveniki niso bili prepričani, če se ga lahko prilagodi uporabi v podmornicah. Ameriška mornarica je na pobudo Rossa Gunna odprla projekt Atomske baterije v Oak Ridge, Tennessee. Zaradi birokracije so projekt opustili, nekaj sodelujočih znanstvenikov in novi pobudnik Rickover pa je napisalo pismo generalu Nimitzu, ki je akcijo takoj podprl. Stari kopenski reaktorji so bili težki in veliki, saj so bili zgrajeni iz ogljikovih kock.
Rickover je zato skonstruiral nov vodni visokotlačno hlajeni reaktor. Uporabljal je vodo za upočasnjevanje nevtronov in kot sredstvo za hlajenje. Proizvedena para je poganjala parno turbino in tako proizvajala ogromno električne energije, ki so jo uporabljali tudi za razcep vode na vodik in kisik. Slednjega so uporabljali za dihanje na dolgih potopih. Edina stvar, ki je odslej omejevala podvodno plovbo je tako postala le količina hrane na krovu.

Avtorizacija gradnje: 2.avgust 1951
Začetek gradnje: 14.junij 1952
Splovitev: 21.januar 1954
Sprejeta v aktivno uporabo: 30.september 1954
Usoda: ohranjena kot muzej
Izpisana: 30.marec 1980

Teža: 2.980 ton (lahka), 3.520 ton (polna),
Dolžina: 97,5 metra
Širina: 8,5 metra
Izpodriv:7,9 metra
Oborožitev: 6 torpednih cevi
Posadka: moštvo 92 in častnikov 13

https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_podmornic_Vojne_mornarice_ZDA
http://www.wikiwand.com/sl/Podmornica
https://firstcoincompany.com/S/cook-islands-nautilus-submarine-mother-of-pearl-series-5-oz-jules-verne-1000-gold-coin-2014?keyword=nautilus

USS MINESSOTA (SSN783)

Jedrske podmornice razreda virginia imajo izpodriv 7800 ton, v dolžino merijo 115 metrov in so široke 10 metrov. Največja hitrost podmornic SSN-774 je 25 vozlov, potopijo pa se lahko do globine 250 metrov. Na podmornici je 134 članov posadke, od tega 14 častnikov. Oborožene so z izstrelki tomahawk, torpedi mark 48 in robotskimi podvodnimi plovili.
Podmornice razreda virginia (SSN-774) so prvi razred ameriških podmornic, ki so namenjene tako oceansko kot priobalno delovanje. Z njimi so (bodo) Američani nadomestili starejše jedrske podmornice  razreda los angeles.
https://www.youtube.com/watch?v=yPsWsvTSMxY

USS PENNSYVANIA

https://www.youtube.com/watch?v=UxB11eAl-YE
https://www.youtube.com/watch?v=tDUTwe4zdUs

TOP 10

https://www.youtube.com/watch?v=6gMtjD8c4nE



                                          Nautilus Julesa Verna v knjigi 20.000 milj pod morjem                                               

     
                    Zlatnik Nautilus 5oz. - $19.800                                      Srebrnik Nautilus 1.oz Proof                            Znamka Nautilus Julesa Verna leta 1966

 
                      Prva jedrska podmornica Nautilus SS 571 v enem prvih preizkusnih potopov 10.januarja 1955
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   05.01.17 0:45

Američki predsjednik Dwight Eisenhower 5. siječnja 1957. Kongresu je objavio da će SAD gospodarski i vojno pomagati zemlje Bliskog istoka koje žele postati neovisne kao i vojno podržavati države u regiji koje su bile pod prijetnjom napada "država koje kontrolira internacionalni komunizam". Ovaj plan u povijesti je ostao upamćen kao Eisenhowerova doktrina.
Nastala je kao odgovor na rastući utjecaj SSSR-a na Bliskom istoku nakon Sueske krize kada su u jesen 1956. Velika Britanija i Francuska doživjele neuspjeh prilikom vojne intervencije u Egiptu.
Egipatski predsjednik Gamal Abdel Nasser nakon toga se okrenuo suradnji sa Sovjetima od kojih je dobio ekonomsku pomoć za izgradnju Asuanske brane te oružje. Ipak Nasser se nije do kraja vezao sa SSSR-om zbog odlučnosti da se sačuva tzv. "pozitivna neutralnost".
Eisenhowerova doktrina politički se svela prvenstveno na podršku bliskoistočnim kraljevinama koje su podržavale Zapad: Jordanu, Iraku i Saudijskoj Arabiji, a koje su bile na meti Nasserovog panarabizma. Iz vojnog kuta gledanja do primjene doktrine došlo je u srpnju 1958. kada su se američke vojne snage umiješale u Libanonsku krizu nakon poziva libanonskog predsjednika Camilla Chamouna.



Dwight Eisenhower i američki državni tajnik (U.S. Secretary of State) John Foster Dulles 1956.

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   08.01.17 0:01

POHORSKI BATALJON

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja 1943 pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je umrlo 69 borcev bataljona.

Formalno je bil ustanovljen 1. bataljon Pohorskega odreda, kakor se je uradno imenoval Pohorski bataljon, 11. Kimavca 1942 na Dobrovljah. Pohorski bataljon so sestavljali borci 1. bataljona Savinjskega odreda (Kranjčevega bataljona), ki so prišli poleti 1942 na Štajersko iz Dolenjske in se preimenovali v 1. bataljon Pohorskega odreda, borci Šaleške in Savinjske čete 1. Štajerskega bataljona ter borci Ruške čete. Prvi so prišli na Pohorje, konec Kimavca, borci bivšega Kranjčevega bataljona. Meseca Vinotoka sta prišli Šaleška in Savinjska četa, v začetku Listopada pa se je bataljonu priključila še Ruška četa. V bataljonu so bile zraven bataljonskega štaba ustanovljene tri čete in ženski vod. Dejstvo je, da je Pohorski bataljon bil šibkejši kot navadna pehotna četa. Jasno pa je tudi, zakaj. V smislu propagandne vojne, so tudi partizani svojim enotam nadeli imena, ki so dajala videz močnejše vojske, kar je povsem razumljivo. Poveljnik bataljona je bil Rudolf Mede–Groga, ki je imel v štabu še sedem mož, med katerimi sta bila tako intendant kot zdravnik. Na bataljonskem seznamu z dne 30.12.1942 je bilo 94 imen, glede na rekonstrukcijo, pa manjkate dve imeni, kar bi pomenilo, da je celoten bataljon štel 96 borcev. 27 izmed njih, odločilnega dne ni bilo v bataljonu, temveč so bili na terenu ali na bolniški. Vsaka četa je na dan poslednjega boja štela okrog 20 borcev z enim puškomitraljezom, ostali pa so imeli večinoma puške mauzerice. Tretja četa je imela najboljšo oborožitev: 1 težki mitraljez, 1 puškomitraljez, 1 francosko puško, 1 avstrijsko puško, 1 lovsko puško ter preostale mauzerice. Ženski vod je štel 12 bork, oboroženih z 1 mauzerico, 1 lovsko puško in 5 avstrijskimi puškami. Mitraljezci so imeli v glavnem vsak po 300 nabojev, strelci s puškami pa največ do 80 nabojev, večina manj, nekateri tudi le po 30.

Kmalu po prihodu na Pohorje so enote bataljona pričele izvajati akcije. V noči iz 8. na 9. Vinotok 1942 je bataljon požgal koče na zahodnem Pohorju, da jih ne bi Nemci spremenili v svoje postojanke. 12. Vinotoka se je bataljonska zaseda že spopadla z nemškimi vermani in policisti ter jih nagnala v beg. V noči iz 23. na 24. Vinotok je bil bataljon v Oplotnici. Napadel je orožniško in vermansko postojanko, nato pa zažgal občinsko poslopje. To noč so partizani razstrelili in požgali poslopja kamnoloma v Cezlaku ter zaplenili večjo količino razstreliva.

Nemci so neprestano spremljali akcije in pohode borcev bataljona. Po partizanskih akcijah so za bataljonom pošiljali svoje enote, zato je pogosto prihajalo do spopadov. Dne 26. in 28. Vinotoka se je patrulja bataljona več krat spopadla z Nemci blizu Lovrenca. 2. Listopada se je bataljon spopadel z vermani iz Lukanje, istega dne pa je prišel na obisk k bataljonu tudi komandant Franc Rozman-Stane. 4. Listopada je bataljon v Mislinji zažgal tovarno lepenke ter v vermanski postojanki, ki so jo vermani zapustili brez boja, zaplenil precej orožja in hrane. Na povratku na Pohorje sta bataljon zasledovala vermanšaft in policija. Na Mislinjskem sedlu se je bataljon spopadel z zasledovalci in jih pognal v beg. V tem spopadu je partizane vodil komandant Franc Rozman–Stane. Dne 7. Listopada je lovski odred vermanov in policistov napadel bataljon blizu Ostruhove žage. Prodrl je v bataljonov tabor, a je bil po večurnem boju odbit. 13. Listopada so Nemci izvedli veliko hajko, ki je trajali tri dni in katere se je udeležilo okrog 3000 vojakov in policistov, vendar bataljona niso našli. 26. Listopada, po uspešno izvedeni akciji v Ribnici na Pohorju, so Nemci ponovno sprožili večdnevno zasledovalno akcijo. 3. Grudna je bataljon izvedel akcijo v Josipdolu, kjer se je spopadel z gestapovci. Ob povratku, mu je po sledovih v novem snegu sledila 2. četa policijskega bataljona Wiesbaden in ga obkolila v taboru na Skrivnem hribu. Borci bataljona so se upirali, a prebiti se niso mogli. Boj je odločila pravočasna vrnitev patrulje, pod vodstvom Franca Rozmana-Staneta, ki je Nemce napadla v hrbet. Obroč je bil prebit in bataljon se je umaknil proti Črnemu vrhu. Na slovenski strani so padli trije borci, eden pa je bil težje ranjen in je umrl kasneje. Na nemški strani so bili ubiti trije, hudo ranjeni štirje ter lažje ranjeni še štirje policisti in en oficir. Med 15. in 18. Grudnom so Nemci spet uprizorili večdnevno hajko na Pohorju. Bataljon se je spretno umikal po Pohorju pred nemško vojsko in pred vermani do konca hajke. Nato je 21. Grudna odšel k Osankarici, na položno planoto pod Velikim vrhom, Jagerskimi pečmi in Javorskim vrhom, nedaleč od Treh žebljev. Postavili so si zemljanke in božič so že praznovali v zimovališču. Taborišče je obsegalo približno 100 metrov v kvadratu. V njem je bilo po nemškem poročilu 26 zemljank. Te so segale približno 80 centimetrov pod zemljo in približno toliko nad zemljo in so bile pokrite z rušo ter maskirane. Okrog tabora so bili izkopani obrambni strelski zakloni. V taboru so borci imeli vsakodnevne vojaške vaje, za varnost pa so poleg straž skrbele patrulje, ki so hodile na izvide.

Nemci so poskušali neprestano izslediti bataljon, ki jim je bil trn v peti, saj je deloval na območju t.i. tretjega rajha. Drugega Prosinca 1943 so vohuni sporočili Gestapu v Maribor, kje ima Pohorski bataljon svoj tabor. Nemci so pričeli pripravljati veliko akcijo. Šestega Prosinca je bil izdan ukaz za napad. Poklicali so policijske čete iz Krškega, Slovenj Gradca, Šoštanja, Ljubnega in Celja, vojsko iz Laškega, Slovenske Bistrice, Radelj in Slovenj Gradca, vermanšaft iz Celja in Maribora. Naslednji dan je okupator zbral policijo, orožništvo, vojsko in vermanšaft v Mariboru ter v Poljčanah. Od tod je prepeljal enote na izhodiščne položaje v Ruše in v Oplotnico. Osmega Prosinca 1943 je okoli 2.000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Bataljon ni imel podatkov o sovražnikovi moči. Ni vedel, da ga je napadel tridesetkrat močnejši sovražnik. Junaško je sprejel borbo in padel do zadnjega moža, žene in otroka.

Žal zaradi tega dejstva nimamo podatkov o poteku boja na slovenski strani. Obstaja le pričevanje iz druge roke, ki se nanaša na pripoved zajetega Franca Kunavra-Sulca v gestapovskem zaporu, preden so ga ustrelili. Kunaver naj bi takrat povedal: »Bil je že dan, ko smo okoli osme ure zjutraj zagledali prve Nemce. Za tem so sledile nove in nove skupine, vse mimo nas, toda vse bliže in bliže…komandant Groga je dal povelje, da mora vsak partizan zase ohraniti en naboj. Živega partizana ne smejo dobiti Nemci v roke niti enega. Jaz sem imel prestreljeno ramensko kost, obe stegni in prste obeh rok. S tako prestreljenimi udi se nisem mogel sam končati.«

Po pričevanjih udeležencev boja na nemški strani, je sprva padel osamljen strel, nato pa se je razvilo tolikšno streljanje »da se posameznih strelov sploh ni čulo, da je kar vrelo«. Boj se je pričel ob 12. uri in je trajal dve uri in pol, morda nekoliko manj. Nemci so sprva v boju uporabljali le puške in mitraljeze, ko pa so spoznali, da ne morejo prodreti v utrjeni tabor, so uporabili tudi minomete. Poročilo orožnikov iz Šoštanja med drugim navaja:« Kmalu so se oglasile v taborišču rezke komande. Oglasile so se slovenske bojne pesmi in pričelo se je divje streljati nazaj. Boj za utrjeno taborišče je trajal natančno dve uri in se je končal s popolnim uničenjem banditov.« Nasploh so vsa nemška poročila izredno pohvalno govorila o boju borcev Pohorskega bataljona. Brez izjeme so poudarjala njihovo junaštvo, nepopustljivost in trdovraten odpor v stilu »borba z banditi je bila izredno trdovratna, tako da je bilo mogoče naknadno ugotoviti, da na bojišču skorajda ni drevesa, ki ga izstrelki ne bi bili zadeli.« Mine so prebile in uničile bunkerje ter zaklone slovenskih borcev in jih večino ubile ali ranile. Posebej so Nemci izpostavili smrt Minke Namestnikove-Sonje, ki se je vrgla med Nemce z ročno bombo v roki in umrla skupaj z njimi. »Bundesfuhrer« Steindl naj bi tudi posebej pohvalil Alfonza Šarha, ki da »se je boril kot lev«. V poslednjem boju, so zraven Šarha junaško padli njegovi trije sinovi, 16 letni Lojzek, 14 letni Pepček in 12 letni Vanček.

Ko je večina borcev že padla, preostali pa so bili skoraj že brez streliva, so se odločili za preboj proti majhnemu potoku na zahodno stran, toda namero jim je preprečila zakasnela orožniška motorizirana enota iz Celja. Pri tem poskusu so padli zadnji borci Pohorskega bataljona. Le ranjenega Franca Kunaverja–Sulca so Nemci ujeli živega ker se zaradi ran ni mogel sam ustreliti. Pa tudi njemu niso prizanesli. Tridesetega Malega srpana 1943 so ga ustrelili pri Ljubnem v Savinjski dolini. Hudo ranjene borce, ki pa so še kazali znake življenja, so Nemci pokončali z udarci puškinih kopit. Kljub temu pa to še ni bil konec boja. Zadnji strel naj bi padel po koncu boja iz smreke ter zadel nemškega stotnika v vrat. Streljal naj bi mlajši Šarhov sin, ki so ga nato sestrelili s smreke. S tem se je boj končal. O tem dogodku poroča tudi nemško poročilo Steierische Hematbund iz Celja, ki pravi, da je po triurni borbi enega partizana iz drevesa sestrelil sam »Bundesfuhrer« Steindl.
Na slovenski strani je v poslednjem boju padlo 69 borcev. Nemci so 65 padlih Slovencev odpeljali v Gradec ter jih pokopali na graškem pokopališču. Pozneje so našli še štiri padle in jih pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so posmrtne ostanke teh štirih prekopali k spomeniku v Ruše.

Na nemški strani je bilo v boju pri Osankarici 19 mrtvih in 31 ranjenih. Nemci so se zavedali pomena zmage pri Osankarici, na katero so bili izjemno ponosni. O uničenju bataljona so poročali v Berlin državnemu vodji SS in šefu nemške policije Heinrichu Himmlerju, ta pa je poslal sporočilo o uničenju bataljona vodji nemškega rajha Adolfu Hitlerju. Nemci so navajali, da je bataljon izvedel 105 napadov, 6 večjih akcij in zažgal 9 objektov.
Junaški boj Pohorskega bataljona do zadnjega naboja in zadnje kaplje krvi, proti tridesetkrat močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku, je postal legendaren. Legenda o Pohorskem bataljonu živi še danes, po 74 letih, le da se zadnja leta na prizorišču poslednjega boja bataljona zbere toliko častilcev njegovega spomina, kolikor je bilo takrat v akciji angažiranih okupatorjev. Duh Pohorskega bataljona »manj strašna je noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«, je preživel in naj med slovenskimi generacijami živi večno! Slava mu!

NIČ VEČ STROGO ZAUPNO


V knjigi Nič več strogo zaupno je na osnovi gestapovskih dokumentov navedeno, da so Pohorski bataljon našli in izdali gestapovski agenti :
Franc Mumlja,
Henrik Richter in
Viktor Krippe.

Gestapo jim je izplačal tudi nagrade Krippe - 250 mark, Mumlja in Richter - 200 mark vsak.
V Mariboru 11. jan. 1943

https://www.youtube.com/watch?v=n2WWmR1xjc0
https://sl.wikipedia.org/wiki/Alfonz_%C5%A0arh
http://spomeniki.blogspot.si/2012/12/gradec-mednarodni-spomenik-zrtvam.html
http://www.rtvslo.si/blog/emonec/poslednji-boj-pohorskega-bataljona/52989
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com/t2087-karaula-alfonz-sarh


                              Koncentracija okupatorjevih sil ob napadu na Pohorski bataljon



  
                             Pepček in Vanček Šarh                                                                                        Truplo Alfonza Šarha


                                                               Pobiti partizani Pohorskega Batajona

                
                 Nemci in domači izdajalci iščejo preživele borce pohorskega bataljona                            Fotokopija Himmlerjevega poročila Hitlerju o boju na Pohorju

                                                     Spominsko obeležje na Osankarici


              Srečko Šarh s črnim klobukom in številčno družino - najmlajši Anže ima komaj dve leti
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   12.01.17 2:05

12. siječnja 1893. u Rosenheimu u Bavarskoj rođen je jedan od najpoznatijih nacističkih vođa Hermann Göring. Hermannov otac Heinrich Ernst Göring bio je njemački kolonijalni guverner u Namibiji, tada zvanoj Njemačka Jugozapadna Afrika. Nakon te službe bio je konzul na Haitiju, a zatim i u egipatskoj Aleksandriji. U trenutku Hermannovog rođenja, otac mu je bio upravo na Haitiju, a majka je također otišla tamo ubrzo nakon poroda, ostavivši bebu s prijateljima u Bavarskoj. Otac i majka vratili su se u Njemačku k malom Hermannu Göringu tek nakon tri godine.
Odrasli Hermann Göring proslavio se u Prvom svjetskom ratu kao pilot (srušio je 22 aviona), a kasnije je svoj životni put vezao uz Hitlera i njegovu politiku. Prvo je postao visoki dužnosnik NSDAP-a (Nacionalsocijalističke njemačke radničke stranke), a u vrijeme Drugog svjetskog rata i drugi čovjek Trećeg Reicha te programirani Hitlerov nasljednik. Još prije početka rata Göring je postao vrhovni zapovjednik njemačkih zračnih snaga (Luftwaffe), a tijekom rata dobio je i čin Reichsmarschalla čime je dano do znanja da je po rangu odmah iza Hitlera.
Dva puta se ženio i imao niz ljubavnica, bio je poznat po svojim ekstravagandnim ukusima i blistavoj odjeći, a navodno se volio oblačiti i u žensku odjeću. Znao je nositi srednjovjekovni kostim, starorimsku togu, lovačka odijela, krznene ogrtače ali mu je najdraža ipak bila blistava maršalska odora puna raznih odlikovanja. Bio je i pasionirani sakupljač umjetnina koje je natrpao na svom imanju Carinhall u Pruskoj. Većinu umjetnina za njega su diljem okupirane Europe ili krali ili otkupljivali po maksimalno niskim cijenama posebni odredi SS-a.
Volio je da ga se naziva Željezni čovjek (njem. der Eiserne), ali nekoć zgodni i mišićavi pilot iz Prvog svjetskog rata postao je debeo i slab.
Pred sam kraj Drugog svjetskog rata Göring je pokušao pregovarati sa saveznicima Hitleru iza leđa zbog čega ga je Führer optužio za veleizdaju i smjenio sa svih položaja. U svojoj posljednjoj želji Hitler je za predsjednika Njemačke imenovao admirala flote Karla Dönitza, dok je za kancelara imenovao Josepha Goebbelsa. Reichsmarschall se saveznicima predao 9. svibnja 1945. Na Nürnberškom procesu je osuđen na smrt vješanjem za ratne zločine i zločine protiv čovječnosti, no počinio je samoubojstvo popivši tabletu cijanida 15. listopada 1946., noć prije izvršenja kazne.



Reichsmarschall Hermann Göring

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   13.01.17 1:09

12. siječnja 1638. u Grazu je rođen grof Ernst Rüdiger von Starhemberg, austrijski aristokrat i vojskovođa. Proslavio se kao zapovjednik obrane Beča od Osmanlija tijekom 1683., pri čemu je stekao junački status u Austriji. Potjecao je iz obitelji Starhemberg, jedne od najstarijih austrijskih plemićkih loza, koja je bila utjecajna već u doba vladavine dinastije Babenberg, prije dolaska Habsburgovaca na vlast.
Od 1660-ih godina sudjelovao je u borbama protiv Osmanskog Carstva, tijekom vladavine cara Leopolda I. iz dinastije Habsburg. U srpnju 1683. grof Ernst Rüdiger von Starhemberg dobio je zadatak obrane Beča od osmanske vojske, koja je drugi put opsjela grad. Opsada je trajala gotovo puna dva mjeseca, tijekom kojih je Starhemberg s tornja bečke katedrale sv. Stjepana nadzirao kretanje napadača. Grof je unatoč iznimno teškoj situaciji, odbio ponude koje su uključivale predaju grada. Konačno je u rujnu Beču došla u pomoć vojska poljskog kralja Jana III. Sobjeskog, tako da su Austrijanci sa svojim saveznicima odbacili i porazili protivnika. Starhemberg je slavljen kao jedan od heroja opsade, a kasnije je došao i na glavnu vojnu poziciju u Habsburškoj Monarhiji, onu predjednika Dvorskog ratnog vijeća (njem. Hofkriegsrat), s činom feldmaršala. Preminuo je 4. siječnja 1701. u Vösendorfu pokraj Beča, u 63. godini.



Grof Ernst Rüdiger von Starhemberg

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   20.01.17 0:29

Deseti zagrebački korpus NOVJ formiran je 19. siječnja 1944., od boraca koji su uglavnom bili rodom iz Zagreba i šire okolice.
U početku je bio sastavljen od 6.335 partizana, a ime mu je navodno izabrao sam vrhovni zapovjednik Josip Broz Tito. Korpus je formiran od sedam brigada i više samostalnih jedinica, 3. diverzantskog bataljuna, 32. i 33. divizije i sedam partizanskih odreda, Kalničkog, Zagorskog, Zagrebačkog, Podravskog, Bjelovarskog, Moslavačkog i Pokupskog. Zapovjednik korpusa bio je Vladimir Matetić (kasnije Mate Jerković), zamjenik zapovjednika i načelnik štaba Nikola Kajić (kasnije Josip Rukavina), politički komesar Ivan Šibl i pomoćnik Šime Balen. Među ostalima, u zapovjedništvu 10. korpusa bio je i šef Personalnog odsjeka Franjo Tuđman, kao i legendarni zagrebački gradonačelnik Većeslav Holjevac, Rade Bulat i drugi.
Formiranjem korpusa rasformiran je Štab Druge operativne zone Glavnog štaba narodno-oslobodilačkih partizanskih odreda Hrvatske. Deseti korpus djelovao je između Ilove, Save, Sutle i Drave, nadomak samom Zagrebu i po Podravini, a do kraja Drugog svjetskog rata u njegovim redovima borilo se oko 20.000 partizana, od kojih je 7.786 poginulo i ranjeno.
Od 16. travnja 1945. godine 10. zagrebački korpus nalazio se u sastavu Treće armije JA.
Povijesna je činjenica da je pri oslobađanju Zagreba na kraju rata 8.05.1945. prva u opustjeli grad ušla 45. srpska divizija NOVJ, točnije 20. srpska brigada koja je, uz još dvije srpske brigade, bila u njezinu sastavu. Pripadnici 10. zagrebačkog korpusa u grad su ušli sljedećeg dana, a tada su stanovnici izašli na ulice pozdravljajući vojsku jer je u tom korpusu bilo mnoštvo njihovih rođaka, susjeda i prijatelja.



Borci udarne brigade 'Braća Radić' u sastavu 10. korpusa NOVJ u Zagrebu 9. svibnja 1945.

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   23.01.17 13:36

Još 1171. engleski kralj Henrik II. napao je Irsku i prisilio dio irskih knezova da ga prizna za njihova suverena te uzeo naslov "gospodara Irske". Od tog doba počinje sustavno dodjeljivanje irskih posjeda engleskim velikašima te uvođenje engleskog feudalnog sustava. 1542. Henrik VIII. zauzeo je cijeli otok i uzeo naslov kralja Irske. Irci su tijekom stoljeća nekoliko puta dizali ustanke, a sukobi su se posebno zaoštrili krajem 16. stoljeća kada se Ircima pokušavao nametnuti protestantizam te su trajali sve do 20. stoljeća kada je 1919. izbio Anglo–Irski rat, poznat i kao Irski rat za nezavisnost.
Predstavnici irske stranke Sinn Fein na britanskim parlamentarnim izborima 1918. osvojili su 70% mjesta u Irskoj. Sljedeće godine okupili su se u Dublinu i 21. siječnja donijeli Deklaraciju o nezavisnosti Irske te ustrojili vladu na čelu s Eamonom de Valerom, tako da se taj datum tradicionalno uzima kao početak sukoba. Borbe su započeli Irci organizirani u Irsku republikansku armiju (IRA), koji su koristili gerilsku taktiku napadajući policiju i vojne jedinice u izoliranim oblastima. S druge strane Britanci su koristili paravojne formacije od kojih su na zao glas došli dobrovoljci iz Britanije poznati kao Black and Tans. Rat je eskalirao u studenom 1920. kada su obje strane, osim vojnih akcija, počele s masovnim likvidacijama civila, posebno u Ulsteru (izraz se često upotrebljava i kao sinonim za Sjevernu Irsku iako Sjeverna Irska pokriva samo dvije trećine Ulstera). U Britaniji, koja se još ekonomski i psihološki oporavljala od Prvog svjetskog rata, sukob u Irskoj je vremenom postao izuzetno nepopularan. Njena je Vlada stoga pristala na primirje koje je proglašeno 11. svibnja 1921. Uslijedili su višemjesečni pregovori koji su rezultirali kompromisom u prosincu iste godine potpisivanjem Anglo-Irskog sporazuma. Sporazumom je Irska podijeljena na južni dio, Irsku, slobodnu državu kao de facto nezavisni britanski domion i Sjevernu Irsku (šest protestantskih grofovija) koja je ostala pod neposrednom britanskom vlašću.
Novim ustavom od 29. prosinca 1937. Slobodna Država Irska promijenila je naziv u Irska (od 1949. Republika Irska) i jednostrano je proglašena njezina suverenost i neovisnost te uspostavljen položaj predsjednika republike. Velika Britanija prihvatila je te odluke tek 1945.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   24.01.17 14:48

WINSTON CHURCHILL

Na današnji dan leta 1965 je umrl Winston Churchill. Njegova pot se je začela v internatskem šolanju, nadaljevala v vojaških šolah, nato pa je bil državnik in Nobelov nagrajenec.

Bil je kadet konjenice in vojak v Indiji. Leta 1898 je napisal roman in postal novinar.
Priključil se je liberalcem, med letoma 1908 in 1919 je bil trgovinski minister, štiri leta pa lord admiralitete. Aktivno je sodeloval v 1. svetovni vojni, v kateri si je zamislil solunsko fronto.
Na začetku štiridesetih let je postal britanski premier, leta 1941 je z ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom podpisal Atlantsko listino. Pomembno je vplival na razplet 2. svetovne vojne. Leta 1944 se je v Moskvi na devetdnevni konferenci sešel z vodjem Sovjetske zveze Josipom Stalinom, da bi govorila o prihodnosti Evrope.
Udeležil se je vseh pomembnih mirovnih konferenc v Casablanci, Kairu, Moskvi, Teheranu in Quebecu. Nekoč je zapisal: "Pogum je tisto, kar potrebuješ, če hočeš vstati in spregovoriti - pa tudi tisto, kar potrebuješ, da se usedeš in poslušaš."
Prav on je populariziral pojem železna zavesa. To je bila meja, ki je od konca druge svetovne vojne do konca hladne vojne simbolično, ideološko in fizično delila Evropo na dva dela. Pojem je skoval že nacistični minister za propagando Joseph Goebbels, slaven pa je postal šele, ko ga je začel uporabljati Winston Churchill.
Leta 1955 je kot predsednik britanske vlade odstopil in se umaknil iz političnega življenja, ostal pa je parlamentu do leta 1964.

http://www.history.com/news/10-things-you-may-not-know-about-winston-churchill
http://www.history.com/this-day-in-history/winston-churchill-resigns


                               Winston Churchill v vojaški uniformi leta 1895


 Josip Visarjonovič Stalin, Feanklin Delano Rooseveilt in Winston Churchill na Jaltski konferenci

  
                         Josip Broz Tito in Winston Churchill                                                    Winston Churchill in Josip Broz Tito


               Josip Broz Tito in Winston Churchill ter Anthony Eden ob obisku v Londonu


                                       Sir Winston Churchill in žena Clementine


                         Winston, Randolph in Winston Churchill leta 1953
Na vrh Go down
Stanko1
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 556
Član od : 2013-02-24
Dob : 68
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   26.01.17 17:40

@Max Blitz (citat):
12. siječnja 1893. u Rosenheimu u Bavarskoj rođen je jedan od najpoznatijih nacističkih vođa Hermann Göring

Kad je već spomenuto neka bude i malo dosoljeno:

Göring koji je 48 puta bombardirao Njemačku

Nije riječ o debelom Hermannu ili ''Herr Meyeru'' (Göring se prije rata hvalisao ''ako i jedan engleski avion bude letio iznad Reicha ja ću promijeniti prezime i zvati ću se Meyer''), nego o američkom pilotu Werneru Goeringu (američka varijanta prezimena Göring).
Po čemu bi Werner bio zanimljiv? Po tome što je navodno bio rođeni nećak Hermanna Göringa!
Karl Göring, navodno stariji brat Hermannov, emigrirao je u USA gdje mu se 1924. rodio sin Werner. Nakon japanskog napada na Pearl Harbor Werner se prijavio kao dobrovoljac u USAAF i stekao kvalifikaciju za pilota bombardera Boeing B-17 u činu poručnika.

Werner Goering:



Posada Goeringove leteće tvrđave ''Fearless Fosdick'':



Zbog ''sumnjivog'' prezimena Goeringa je dobro istražio FBI, ali je dobio dozvolu da leti u borbene akcije kao i svi drugi piloti te je do kraja rata 48 puta bombardirao ciljeve u Njemačkoj. Njegov kopilot, potporučnik Jack Rencher, imao je uz pilotsku ulogu i zadatak od FBI da ubije Goeringa ako pokuša spustiti avion u Njemačkoj ili na teritoriju pod njemačkom kontrolom. Rencher je redovito izvještavao FBI o Goeringovom ponašanju i rekao je da je samo jednom primijetio nelagodu kod svog pilota - kada su poletjeli u napad na Köln Goering je rekao ''tamo mi živi baka''.
Poslije rata Werner Goering je ostao u USAF i umirovljen je 1964. godine kao potpukovnik.
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 19575
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   26.01.17 23:03

Veliki turski rat (nazivan i Veliki bečki rat) označava niz ratova između Osmanskog Carstva i europskih sila, ujedinjenih u Svetu ligu (Habsburška Monarhija, Mletačka Republika, Poljsko-Litavska unija, Rusko Carstvo), koji se vodio od 1662. do 1699.
26. siječnja 1699. rat je okončan i potpisan je Mir u Sremskim Karlovcima. Zaključcima tog ugovora svakoj strani pripao je dio zemalja osvojenih dotadašnjim ratovanjima prema načelu što tko posjeduje, neka mu i ostane (lat. uti possidetis, ita possideatis).
Ugovorom je Habsburškoj Monarhiji vraćena cijela Ugarska i Transilvanija osim temišvarskoga Banata, koji je ostao u sastavu Osmanskoga Carstva, cijela Slavonija i veći dio Srijema (osim jugoistočnog dijela sa Zemunom, Rumom i Sremskom Mitrovicom), te Hrvatska do Une i južno od Velebita. Veliki dio (današnje) granice Republike Hrvatske s Republikom Bosnom i Hercegovinom načelno je određen upravo Mirom u Sremskim Karlovcima, a oslobođeno područje Slavonije kasnije više nikada nije došlo pod osmansku vlast.
U ime rimsko-njemačkog cara i hrvatsko-ugarskog kralja Leopolda I. mir su potpisali grof Wolfgang Oettingen (predsjednik Carskog dvorskog vijeća) i grof Leopold Schlick, obojica carski opunomoćenici. U ime Osmanskog Carstva mir je potpisao reis ül-küttab (ekvivalent ministru vanjskih poslova) Rami Mehmed-paša. Na pregovorima je kao savjetnik bio prisutan Senjanin barun Pavao Ritter Vitezović, književnik, povjesničar i jezikoslovac, inače zastupnik Hrvatskog sabora (Congregatio Regnorum Croatie, Dalmatiae et Slavoniae) u radu povjerenstva za razgraničenje s Mlecima i Osmanlijama.
Budući da su velika područja Ugarske i Slavonije došla pod vlast Habsburgovaca, stvorena su zemljišta koja su se mogla dijeliti vjernim službenicima dinastije ili prodavati za novac. Radilo se o milijunima hektara zemljišta, smještenog u razmjerno plodnoj Panonskoj nizini. Velik dio dobili su strani velikaši odani Habsburgovcima, čime su nastali veleposjedi.
Sporazum između Mlečana i Osmanlija bio je potpisan naknadno, početkom veljače 1699. u Beogradu. Mletačka Republika zadržala je ratom stečene gradove Knin, Vrliku, Sinj, Vrgorac i Gabelu, na koje se proširilo ime Dalmacija. Od tada se na zemljovidima pojavljuje kao Dalmazia Veneta, za razliku od Hercegovine koja je Dalmazia Turca. Uz to je dobila Moreju (Peloponez) te obalni pojas u Boki kotorskoj od Herceg Novog do Risna. Kako bi spriječila izravan dodir s Mlečanima, Dubrovačka Republika zatražila je da se za Osmanlije uspostave koridori u predjelu zaljeva Klek - Neum i Sutorine, što je i prihvaćeno. Opunomoćenik Mletačke Republike bio je Carlo Ruzzini, inače mletački poslanik u Beču.
Poljskoj je pritom vraćena Podolija i zapadni dio Ukrajine, a Osmansko Carstvo moralo je od srpnja 1700. Rusiji prepustiti Azov, pravo na neograničenu plovidbu Crnim morem te plovidbu trgovačkih brodova kroz tjesnace u Sredozemlju.
U stoljetnom širenju svojih granica Osmansko Carstvo prvi je puta doživjelo tako velike gubitke, koji su ga iz temelja uzdrmali i podredili europskoj politici u novom rasporedu sila. Otada započinje kontinuirani pad moći Osmanskog Carstva koje će početi nazivati 'bolesnik s Bospora'.



Prikaz potpisivanja mira 1699.

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 414
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan   27.01.17 14:08

HOLOKAVST

Na današnji dan leta 1945 so ruske sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz in naletele na nepredstavljivo grozljive prizore. V taborišču je bilo ubitih okoli milijon in pol ljudi, večinoma Judov.

* Auschwitz I. – koncentracijsko taborišče, odprto 20. maja 1940. Na tej lokaciji je bil center administracije v njem pa je umrlo okrog 70.000 ljudi, večinoma Poljakov in sovjetskih vojnih ujetnikov.
* Auschwitz II. – uničevalno taborišče, tudi imenovano Auschwitz-Birkenau, odprto 8. oktobra 1941. Na tej lokaciji je bilo dejansko taborišče smrti, v katerem je bilo umorjenih največ taboriščnikov.
* Auschwitz III. – delovno taborišče, tudi imenovan Auschwitz-Monowitz, odprto 31. maja 1941. Na tej lokaciji je bilo delovno taborišče nemške kemične tovarne IG Farben, ki je podpirala Hitlerja in njegov nacistični režim.

Prvi poveljnik taborišča Rudolf Höss je na Nürnberškom procesu pričal celo o uboju 2,5 milijona ljudi. Zadnje številke Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau govorijo, da je bilo v njem ubitih preko 1,3 milijona ljudi iz vse Evrope, med katerimi največja večina Judov (okrog 1,1 milijona), okrog 150.000 Poljakov, 23.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojakov, 25.000 ostalih narodnosti iz vse Evrope. Večina žrtev je bilo ubitih takoj po prihodu v taborišče v zloglasnih plinskih komorah Auschwitz II., v katerih so uporabljali plin ˝Zyklon B˝ (izvedenka Cianida). Omenjeni plin po končani 2. svetovni vojni človeštvo nikoli več ni uporabljalo.

http://www.delo.si/svet/evropa/v-krematorij-je-slo-po-5000-taboriscnikov-na-dan-mar-ni-to-holokavst.html
https://www.youtube.com/watch?v=kfDaLSpBhgk
https://www.youtube.com/watch?v=e6LOGp2s6xw
https://www.youtube.com/watch?v=9IezXBcNdJY
https://www.youtube.com/watch?v=aL2ZWmTxEAs
http://www.rtvslo.si/blog/emonec?page=1

“Preveč ljudi je dopustilo, da se je sovraštvo okrepilo; preveč si jih je zatiskalo oči; preveč jih je molčalo. Ne smemo dopustiti, da se to ponovi.” To so bile besede predsednika Parlamenta Martina Schulza 27. januarja, ko se je v Pragi udeležil slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz. V Bruslju so poslanci skupaj z belgijsko židovsko skupnostjo z minuto tišine obeležili spomin na žrtve holokavsta.
http://www.europarl.europa.eu/news/sl/news-room/20150127STO16101/osvoboditev-auschwitza-poslanci-obele%C5%BEili-mednarodni-dan-spomina-na-holokavst
http://www.primorske.si/Novice/Srednja/Nekateri-so-se-vrnili-a-travme-so-ostale

72 LET

V Auschwitzu so bili tudi številni Slovenci, od 2342 jih 1331 taborišča ni preživelo. Spomin na žrtve holokavsta in druge svetovne vojne je tudi letos z razstavo počastila študentka Ines Pahor.


  Vrata smrti, kjer je potekala selekcija prispelih v Auschwitz, ki je bil ustanovljen 29.maja 1940



                                   Taboriščnik Ihor Malicki v Auschwitzu


             Prvi poveljnik taborišča Rudolf Höss je na Nürnberškom procesu pričal celo o uboju 2,5 milijona ljudi


                                          Taboriščnik Johnny Pekats v krematoriju v Auschwitzu


                                           Tudi otrokom niso prizanesli


                     Končno je 27.januarja 1945 prišla osvoboditev Auschwitza


                                            Redki preživeli iz Auschwitza


   Skulptura "Drevo življenja" 72 rok študentke Ines Pahor za 72 let od osvoboditve Auschwitza


Zoran I: komentar modifikovan dana: 28.01.17 23:16; prepravljeno ukupno 9 puta
Na vrh Go down
 
KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 18/20Idi na stranicu : Previous  1 ... 10 ... 17, 18, 19, 20  Next
 Similar topics
-
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
» Na današnji dan
» Najbolji košarkaš među oficirima ili najbolji oficir među košarkašima
» Sjećate li se džombometra?

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: VOJNA PLATFORMA :: Vojna Historija / Vojna Povijest / Vojna Istorija-
Idi na: