FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
"Sad kad razmišljam o JNA, mislim da najveći benefit te službe nije ležao u tome da se mladost obuči za oružani sukob, već u ovome čemu danas forum služi – da se ljudi iz raznih krajeva, koji dolaze iz drugačijih kultura, upoznaju, druže, uče jedni od drugih, da se sprijatelje i na taj način prihvate različitost". član: Zoran108

Share | 
 

 Na današnji dan

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 22 ... 40, 41, 42  Next
AutorPoruka
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.05.18 19:33

2.259,82 km/h

Na današnji dan leta 1958 je letalo F-104 Starfighter postavilo svetovni rekord v hitrosti letenja. Letalo je letelo s hitrostjo 2259,82 km/h. Nadzvočni prestreznik in lovec bombnik do sedaj so izdelali 2.578 letal, ki jih uporabljajo poleg ZDA še v Belgiji, Kanadi, Danski, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Japonski, Jordaniji, Nizozemski, Norveški, Pakistanu, Republiki Kitajski (Tajvanu), Španiji in Turčiji.

REKORDI VZPENJANJA

13 in 14. decembra 1958 pa še naslednje rekorde v vzpenjanju:
* 3,000 metrov (9,800 ft) v 41.85 sekundah
* 6,000 metrov (19,700 ft) v 58.41 sekundah
* 9,000 metrov (29,500 ft) v 81.14 sekundah
* 12,000 metrov (39,400 ft) v 99.90 sekundah
* 15,000 metrov (49,200 ft) v 131.1 sekundah
* 20,000 metrov (65,600 ft) v 222.99 sekundah
* 25,000 metrov (82,000 ft) v 266.03 sekundah

https://www.youtube.com/watch?v=ly3XPwI2KMs
https://www.youtube.com/watch?v=MRmRxeMptaY
https://www.youtube.com/watch?v=4osuZs02IZg
https://www.youtube.com/watch?v=aQKdi181a8o
https://www.youtube.com/watch?v=u6K4iSxET6g
https://www.youtube.com/watch?v=KIvv1PAmesM


                                                                           Lockheed F-104 Starfighter


                                                             Lockheed F-104 Starfighter


Zoran I: komentar modifikovan dana: 19.05.18 16:18; prepravljeno ukupno 3 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.05.18 3:28

19. svibnja 1890. u selu Kim Lien u sjevernom dijelu Vijetnama rodio se vijetnamski revolucionar i državnik Ho Chi Minh (Ho Ši Min, pravim imenom Nguyen Tat Thanh).
Studirao je u Parizu, gdje je pisao pod imenom Nguyen Ai Quoc (Nguyen Patriot) i pristupio Socijalističkoj stranci, a nakon njezina rascjepa, na kongresu u Toursu 1921., priključio se komunistima. 1923. je prognan iz Francuske, pa je neko vrijeme boravio u SSSR-u.
U Kantonu (Guangzhou) u Kini je 1924. osnovao Savez revolucionarne mladeži Vijetnama. Nakon sukoba Kuomintanga (Chiang Kai-shekova stranka) s komunistima prešao je 1927. u Tajland, odakle je upravljao otporom protiv francuskih kolonijalnih vlasti u Indokini, koje su ga 1929. osudile na smrt. Jedan je od utemeljitelja KP Indokine 1930. Za vrijeme Drugog svjetskog rata upravljao je gerilskom borbom protiv japanskih snaga. 1941. osnovao je Viet-minh (Demokratska oslobodilačka fronta Vijetnama). Nakon nastanka DR Vijetnama na području sjevernog Vijetnama u rujnu 1945., bio je na čelu privremene vlade, a 1946. izabran je za predsjednika republike. Istodobno je bio i predsjednik vlade (do 1955). 1946. godine nakon zaključenoga primirja u borbi protiv francuskih kolonijalnih jedinica, potpisao je sporazum s francuskom vladom prema kojemu je Vijetnam postao autonomna država unutar Indokineske Federacije. Potkraj 1946. obnovljeni su sukobi.
U osmogodišnjem ratu francuske su snage pretrpjele poraz, pa je Francuska nakon pada Dien Bien Phua sporazumom u Ženevi 20. srpnja 1954. priznala neovisnost DR Vijetnama. Nastojeći uspostaviti nadzor nad cijelom državom, potaknuo je Frontu nacionalnog oslobođenja (Vijetkong) na borbu u Južnom Vijetnamu (od 1963.) šaljući joj pomoć tzv. Ho-Ši-Minovim putem, što je dovelo do građanskog rata i vojne intervencije SAD-a u proljeće 1965. Uspostavio je jednostranački komunistički režim, proveo radikalnu zemljišnu reformu i petogodišnji plan (1961–65), koji je unatoč američkom bombardiranju razvio tešku industriju.
Umro je 2. rujna 1969. od srčanog udara. Pokopan je u mauzoleju sagrađenom u parku u kojem je 1946. godine pred pola milijuna ljudi čitao Deklaraciju o neovisnosti Vijetnama.
U njegovu je čast grad Saigon preimenovan u Ho Ši Min (Ho Chi Minh City), nakon što su ga u travnju 1975. zauzele sjevernovijetnamske snage i vojska Vijetkonga. Kao vođa pokreta otpora u narodu je dobio mitske odlike pa je tako postao narodni heroj, a nešto kasnije gotovo svetac. Komunistička propaganda slavi ga kao najvećeg vijetnamskog stratega, teoretičara, mislioca, državnika, diplomata, pjesnika i filozofa. Na jugu Vijetnama seljaci su gradili hramove koje su posvećivali Ho Ši Minu, dok su na sjeveru žene molile ispred oltara s njegovom slikom.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.05.18 19:03

SVETOVNI DAN ČEBEL

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.
Spletno mesto www.worldbeeday.org je namenjeno predstavitvi pobude in njegove uresničitve, ozaveščanju o pomenu čebel in čebelarstva, seznanjanju javnosti o pomembnejših čebelarskih dogodkih po svetu in praznovanju svetovnega dne čebel.



[url=https://www.worldbeeday.org/images/galleries/sites/project/03/kranjska sivka_czs.jpg][/url]

 
Brez čebel ni življenja

Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete. Znanstvene študije dokazujejo, da so v zadnjem obdobju čebele vedno bolj ogrožene.  Le s skupnim prizadevanjem lahko poskrbimo za varstvo čebel in njihovega življenjskega prostora.


 
Triletna pot razglasitve Svetovnega dne čebel

Zato je leta 2014 Čebelarska zveza Slovenije podala pobudo, da 20. maj postane svetovni dan čebel. Pobudo je podprla Vlada Republike Slovenije, ki si je prizadevala za razglasitev pobude.
Podporo pobudi je septembra 2015 izrazila tudi največja mednarodna čebelarska organizacija Apimondia (izjava za javnost).
V sklopu te pobude je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potovalo po svetu s paviljonom Čebelji svet in aktivno izvajalo promocijo in informiralo o pobudi ter drugih podpornih projektih. Pri tem je opravilo številna bilateralna srečanja s predstavniki drugih držav in mednarodnih organizacij ter organiziralo strokovne dogodke.
Po več kot treh letih prizadevanj je bila 17. novembra 2017 v okviru Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejeta resolucija za razglasitev svetovnega dne čebel. Resolucijo je nato 20. decembra 2017 soglasno potrdila Generalna skupščina OZN v New Yorku in tako 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Podprle so jo vse države OZN, 115 držav pa je bilo tudi t.i. kosponzoric, med njimi tudi največje države, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države Evropske unije.
https://www.worldbeeday.org/si/o-projektu/projekt.html
https://www.worldbeeday.org/si/ali-ste-vedeli.html
https://www.worldbeeday.org/si/novice/novice-iz-sveta.html
https://www.worldbeeday.org/si/dogodki/kaj-in-kdaj.html
https://www.worldbeeday.org/si/galerija.html
https://www.worldbeeday.org/si/praznujmo-dan-cebel.html
https://www.worldbeeday.org/si/gradivo.html
https://www.worldbeeday.org/si/povezave.html
https://www.youtube.com/watch?v=bgyTYmFD3v8
https://www.youtube.com/watch?v=9EE_DXgd1IQ&feature=youtu.be
https://www.youtube.com/watch?v=qlsbshOwbWs

SPOMINSKI KOVANEC 2 €

Republika Slovenija ob svetovnem dnevu čebel, ki se na njeno pobudo obeležuje prvič, izdaja spominski kovanec. Globus je upodobljen v obliki satovja. Prazne celice satovja predstavljajo morje, medtem ko je kopno prikazano z zapolnjenimi celicami v satovju.

Avtor dizajna: Janez Bizjak, Bled
Kovanje: Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato, Italija
* Obseg izdaje: 1.000.000
* V obtoku od 14. maja 2018
Uradni list EU, 2018/C 120/05 - 6. 4. 2018

SPOMINSKI KOVANEC ZA 2 € V PLASTIČNI KAPSULI

Banka Slovenije je pripravila spominski kovanec za 2 € proof kvalitete (visoki sijaj), izdan ob Svetovnem dnevu čebel.
* Obseg izdaje: 2.000 kovancev v plastični kapsuli
* V prodaji od 14. maja 2018
* Prodajna cena: 14 €


                           Spominski kovanec za 2 €
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.05.18 22:12

SPREJEM V OZN

Na današnji dan leta 1992 so bili Slovenija, Hrvaška in BiH sprejeti v OZN. Slovenija je postala 176. država članica in je s tem končno pridobila možnost, da se neposredno izreka o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno varnost.


                                                              Dvorana OZN


                                               Danes OZN sestavlja 193 držav članic


                                                            Pred sedežem Generalne skupščine v New Yorku
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.05.18 2:36

BBC je 23. svibnja 1969. naručio 13 epizoda humorističke serije "Leteći cirkus Montyja Pythona" ("Monty Python's Flying Circus") britanske komičarske skupine Monty Python.
Serija je postala poznata po nadrealističnom, netipičnom humoru temeljenom na asocijacijama, vizualnim gegovima i skečevima bez riječi.
Prva epizoda snimljena je 7. rujna, a prikazana 5. listopada 1969. na prvom programu BBC-ja. Ukupno je do 1974. snimljeno 45 epizoda. (Skupina je snimila i četiri filma, nekoliko glazbenih albuma, a igrali su i kazališne predstave.)
Serija je često ismijavala idiosinkraziju (preosjetljivost i nenormalno reagiranje) britanskog života, pogotovo profesionalaca i ponekad se doticala politike.
Članovi skupine visoko su obrazovani (Terry Jones i Michael Palin diplomirali su na Sveučilištu u Oxfordu; Jones engleski jezik, Palin povijest; Eric Idle, John Cleese i Graham Chapman studirali su u Cambridgeu; Idle engleski, Cleese pravo, a Chapman je bio liječnik) te su njihove šale bile naglašeno intelektualne, s mnogim aluzijama na filozofe i likove iz književnosti. Skupini je uspjelo oblikovati takvu vrstu humora koju je bilo praktično nemoguće svrstati u određenu kategoriju, pa je za takav humor skovan pridjev "pajtonovski". Za vizualni identitet emisije bile su važne i nadrealističke animacije Terryja Gilliama (studirao fiziku i umjetnost, a zatim političke znanosti) koje su do danas ostale vizualni pečat Pythonovaca. Naziv Monty Python je odabran jer je članovima zvučao smiješno. Monty je bio nadimak legendarnog britanskog maršala iz Drugog svjetskog rata, Lorda Montgomeryja, a Python (piton) je dodano radi komičnog efekta.



Monty Python grupa 1970. U stražnjem redu: Graham Chapman, Eric Idle i Terry Gilliam, u prednjem redu: Terry Jones, John Cleese i Michael Palin.

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.05.18 14:21

JUGOSLAVIJA SVETOVNI PRVAK

Na današnji dan leta 1970 je jugoslovanska košarkarska reprezentanca pod taktirko Iva Daneua v Ljubljani postala svetovni prvak.

Bilo je 23. maja leta 1970, ko je Jugoslavija v hali Tivoli s 70:63 premagala ZDA. "Luna vaša, zlata naša," je pisalo na transparentih. Leto prej je namreč Armstrong kot prvi človek stopil na luno. Zmaga proti Američanom je že pomenila prvo zlato medaljo za Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih, saj tekma proti Sovjetski zvezi (poraz z 72:87) ni odločala o ničemer.

Ivo Daneu, najboljši slovenski košarkar vseh časov, je tako na najlepši način sklenil dolgoletno reprezentančno kariero. Proti ZDA sicer ni blestel, je pa v zaključku tekme prispeval pomembna koša. Zlato medaljo je dobil še en Slovenec, Aljoša Žorga. V reprezentanci so bili še Ćosić, Čermak, Jelovac, Kapičić, Plećaš, Rajković, Simonović, Skansi, Šolman in Tvrdić.


                                            Svetovni košarkarski prvaki - Jugoslovanska reprezentanca pred Tivolijem


                            Jugoslovanska košarkarska reprezentanca na začetku tekme z ZDA, na koncu rezultat 70:63


Kapetan Ivo Daneu in zanj značilen met preko glave na tekmi Jugoslavija - ZDA


                                       Pokal svetovnih košarkarskih prvakov v Tivoliju


                                         Navijači so že na transparentu napovedali, kaj si želijo


                                                                        Luna vaša, zlata naša!


                              Predsednik Tito je za svoj 78. rojstni dan prejel zlato medaljo jugoslovanskih košarkarjev
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   24.05.18 23:30

Prvi u nizu 'space-opera' filmskog serijala Star Wars, preciznije 'Star Wars Episode IV: A New Hope' ('Zvjezdani ratovi IV: Nova nada') ili originalno (samo) 'Star Wars' ('Zvjezdani ratovi'), prvi put je pušten u kinima diljem SAD-a 25. svibnja 1977.  
Film koji je tada krenuo u distribuciju zapravo je kronološki četvrti u sagi o 'Zvjezdanim ratovima'.
Legendarno ostvarenje redatelja i scenarista Georgea Lucasa nastalo je pod raznim utjecajima, između ostalih serijala Flash Gordon i samurajskih filmova Akira Kurosawe, a objedinjuje elemente akcije, romantike, avanture i znanstvene fantastike - 'Jednom davno u dalekoj galaksiji...'. Pobunjenička borba za slobodu protiv zlog imperija, ljubav između glavnog junaka i junakinje i naravno vrhunski onovremeni specijalni efekti bili su i više nego dovoljno da film već u početku prikazivanja postane hit, a vrlo brzo i kultni klasik koji filmofili, ali i 'laici' i danas rado gledaju.
Film koji je nominiran za deset Oscara snimljen je uz budžet od 11 milijuna dolara dok mu se zarada kreće oko 800 milijuna što ga je dugo držalo na vrhu liste najprofitabilnijih i najgledanijih ikada snimljenih. Nevjerojatan uspjeh razlog je i zbog kojega je film doživio nekoliko reizdanja od kojih su najpoznatija Special Edition iz 1997. i DVD izdanje iz 2004. u kojem su scene specijalnih efekata dorađene računalnom grafikom što je samo učvrstilo kultni status jednog od najutjecajnijih filmova svih vremena. Originalni film su u trogodišnjim intervalima pratila dva nastavka. Šesnaest godina nakon zadnjeg filma prve trilogije, pušten je u distribuciju prvi film nove prequel trilogije, s dva prateća filma također u trogodišnjim intervalima, s posljednjim u distribuciji od 19. svibnja 2005.
2012. autorska prava na 'Zvjezdane ratove' je za 4 milijarde američkih dolara kupila kompanija Disney. U prosincu 2015. s emitiranjem je počeo prvi dio nove tzv. sequel trilogije 'Zvjezdani ratovi VII: Sila se budi', a u prosincu 2017. u kinima se prikazivao 'Zvjezdani ratovi VIII: Posljednji Jedi'. Posljednji nastavak sequel trilogije 'Star Wars: Episode IX' najavljen je za 2019. godinu.


Na vrh Go down
arcibald01
Podporučnik
Podporučnik
avatar

Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Broj komentara : 1238
REPUTACIJA : 35
Član od : 2013-12-19

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.05.18 17:52

Danes je dan mladosti,
25. maja se je v času SFRJ obeleževal dan mladosti. Na ta dan je simbolični rojstni dan praznoval državni voditelj Tito, zaznamovale pa so ga številne športne aktivnosti, šolske proslave in Titova štafeta. Ta je bila zadnjič organizirana leta 1987, ko je krenila iz Slovenije.
Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA NAČELNIK GŠ Administrator
GENERAL JNA   NAČELNIK GŠ   Administrator
avatar

Član foruma od prvog dana Spomenica Prvoborca
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 6069
REPUTACIJA : 163
Član od : 2009-05-01

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.05.18 17:53

-

Danas je 25. maj-dan koji se u Socijalsitičkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji nekada masovno slavio kao Dan mladosti i rođendan nekadašnjeg predsjednika SFRJ Josipa Broza Tita.



https://www.cdm.me/drustvo/na-danasnji-dan-nekada-se-slavio-dan-mladosti-i-titov-rodendan/

_________________
"Zar si ikada čuo da jezid kaže za drugog da je umro? Samo kaže da se preobrazio, jer nema ni smrti ni groba, nego samo život i ništa osim života."
Na vrh Go down
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   29.05.18 23:55

JOHN FITZGERALD KENNEDY

Na današnji dan leta 1917 se je rodil 35. ameriški predsednik, demokrat John Fitzgerald Kennedy.

Študiral je na harvardski univerzi in v Londonu, med drugo svetovno vojno je služil v mornarici na Tihem oceanu, po njej pa je bil časnikar.
Na položaj predsednika države je bil izvoljen 20. januarja 1961 in ob izvolitvi postal najmlajši predsednik ZDA v zgodovini, star 44 let. Ob izvolitvi je postal tudi prvi katoličan, ki je zasedel najvišji položaj v ZDA.
Kennedy je na volitvah zmagal z majhno prednostjo pred republikancem Richardom Nixonom. Njegov podpredsednik je postal Lyndon B. Johnson. Kennedyjevo predvolilno geslo je bilo "Razgibajmo spet to deželo".

Po kubanski krizi se je zavzemal za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo, čeprav je prej zastopal politiko hladne vojne. Njegov najbolj znan citat je: "Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti."
Johna F. Kennedyja je med popotovanjem po ameriških mestih v predvolilni kampanji v teksaškem Dallasu ustrelil nekdanji marinec Lee Harvey Oswald. 30 minut po strelih, ki so zadeli predsednika, je ta umrl, ne da bi pred tem še prišel k zavesti.
99 minut po njegovi smrti je v Washingtonu kot 36. predsednik Združenih držav Amerike prisegel njegov dotedanji podpredsednik Lyndon B. Johnson. John Kennedy je bil poročen z Jacquline, s katero je imel dva otroka John-Johna in Caroline.

https://www.youtube.com/watch?v=VH6lOK_ZnL8
https://www.youtube.com/watch?v=3xvgjFtSUF8
https://www.youtube.com/watch?v=FmD4hfrd2wQ
https://www.youtube.com/channel/UCWHK1q4YERJrUTB5EUSo2MA



                                                     John Fitzgerald Kennedy


         Jovanka Broz, Jacqueline Kennedy, Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy


                             Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy ob obisku ZDA leta 1963


                                                                22.november 1963 v Dallasu


                                   Trenutek po atentatu na Johna Fitzgeralda Kennedyja


                    Pogreb Johna Fitzgeralda Kennedyja

»Odkrivanje in osvajanje drugih planetov in vesolja sta odvisna od skupnih naporov zemljanov v želji raziskati, kakšne sosede imajo. /…/ Državljanke in državljani Jugoslavije, tovarišice in tovariši, nova atomska era in prve novice o potovanju človeka v vesolje se zdijo zastrašujoč, čeravno genialen dosežek človeškega uma. Morda bo nekaj od tega uporabljeno zunaj naše domovine, ampak to naj nas ne moti ...« - Josip Broz Tito


                                          Film leta 2016 "Houston imamo problem"
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.05.18 15:12

30. svibnja 1876. u mjestu Postira na otoku Braču rodio se Vladimir Nazor, pjesnik, pripovjedač, romansijer, putopisac, esejist i pisac za djecu.
Studij botanike završio je u Grazu 1902. Radio je kao srednjoškolski profesor u Zadru (1901–03), u istarskim mjestima (1903–18), u Zagrebu (1918–20) i kao upravitelj dječjega doma u Crikvenici (1920–31).
Od 1931. živio je u Zagrebu, gdje je 1933. umirovljen, a tu ga je zatekao i Drugi svjetski rat. Zajedno s I. G. Kovačićem prebjegao je 1942. na teritorij pod nadzorom partizanskih jedinica. Postao je predsjednik izvršnog odbora ZAVNOH-a, a nakon rata predsjednik Prezidija Sabora NR Hrvatske.
U književnost je ušao kao pjesnik, vezan uz razdoblje moderne. Oblikuje nacionalno inspiriran ciklus s mitološkim i povijesnim tematikom: Slavenske legende, 1900; Živana, 1902; Hrvatski kraljevi, 1912; Lirika, 1910; Nove pjesme, 1913; Intima, 1915; Pjesni ljuvene, 1915. Nazorov pjesnički opus izuzetno je tematski i vrsno raznolik. Stvara liriku u duhu panteizma, rabi klasicističke oblike i starozavjetne motive. Poslije se okreće refleksivnoj lirici i osobnim temama (Intima, 1915). Kao pripovjedač neoromantičarskog poticaja, koristi se i mitskim narodnim naslijeđem (Veli Jože) i oblikuje bajkoviti svijet modernističke fantastike. Tematizacija socijalnih problema dominira njegovim stvaralaštvom u 1930-ima i 1940-ima. Povijesni roman Pastir Loda (1938) prikazuje višestoljetnu prošlost rodnoga Brača. Značajna je Nazorova epistolarna djelatnost i autobiografska književnost, a istaknuo se i velikim brojem eseja i prijevoda.
Umro je u Zagrebu 19. lipnja 1949. Njegovim je imenom nazvana najveća državna nagrada u Republici Hrvatskoj "Nagrada Vladimir Nazor" koja se dodjeljuje za najbolja umjetnička ostvarenja na području književnosti, glazbe, filma, likovnih i primijenjenih umjetnosti, kazališne umjetnosti te arhitekture i urbanizma.


Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA NAČELNIK GŠ Administrator
GENERAL JNA   NAČELNIK GŠ   Administrator
avatar

Član foruma od prvog dana Spomenica Prvoborca
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 6069
REPUTACIJA : 163
Član od : 2009-05-01

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.05.18 19:50

Jedna od popularnih pjesama koju je napisao Vladimir Nazor a skladao Oskar Danon je "Uz Maršala Tita".

Uz maršala Tita, junačkoga sina
nas neće ni pakao smest'.
Mi dižemo čelo, mi kročimo smjelo
i čvrsto stiskamo pest.

Rod prastari svi smo, a Goti mi nismo,
Slavenstva smo drevnoga čest.
Ko drukčije kaže, kleveće i laže,
Našu će osjetit' pest.

Sve prste na ruci u jadu i muci
Partizanska stvorila je svijest.
Pa sad kad i treba, do Sunca do neba
Visoko mi dižemo pest.


Ovdje u izvedbi Svečanoga pjevačkog  zbora NR Koreje:


_________________
"Zar si ikada čuo da jezid kaže za drugog da je umro? Samo kaže da se preobrazio, jer nema ni smrti ni groba, nego samo život i ništa osim života."
Na vrh Go down
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   31.05.18 12:18

Fiktivni detektiv Sherlock Holmes, s kraja 19. i početka 20. stoljeća, prvi se put pojavio u romanu 'Studija u grimizu' (A Study in Scarlet) koji je objavljen 31. svibnja 1887.
Holmesa je stvorio škotski književnik i liječnik Sir Arthur Conan Doyle. Stanovnik Londona, Sherlock Holmes je najpoznatiji po svom briljantnom korištenju logike odnosno dedukcije, i velikoj moći opažanja koje koristi u cilju rješavanja zamršenih slučajeva. Možda je najpoznatiji fiktivni detektiv i sigurno jedan od najpoznatijih likova u književnosti.
Doyle je o Holmesu napisao četiri romana i 56 pripovjedaka. Skoro sve pripovijeda Holmesov prijatelj, asistent i biograf doktor Watson, osim dvije koje je pripovijedao sam Holmes i dvije koje su pripovijedane u trećem licu. Priče su ispočetka objavljivane u magazinskoj serijalizaciji, uglavnom u časopisu The Strand, u razdoblju od četrdeset godina. Tada je to bio popularan način izdavanja literature: djela Charlesa Dickensa izdavana su na sličan način.
Priče o Holmesu pokrivaju razdoblje od 1878. do 1903., osim zadnje priče, 'Posljednji naklon' (His Last Bow), koja se događa 1914. Priče su čitane koliko zbog misterija o kojima govore, toliko i zbog svoje karakterizacije i stiliziranog kasno-viktorijanskog svijeta u kojem se zbivaju.
Lik Sherlocka Holmesa portretiran je na filmskom platnu, TV ekranima i u kazalištu više nego ijedan drugi lik, a 1964. časopis The Times objavio je da je ukupna prodaja djela o Sherlocku Holmesu na drugom mjestu u svijetu, odmah iza Biblije. Guinessova knjiga rekorda Holmesa već godinama stavlja kao rekordera u broju adaptacija - igralo ga je preko 70 glumaca u više od 200 filmova i serija.



Sherlock Holmes (1904.), engleski ilustrator iz viktorijanskog razdoblja Sidney Paget (1860-1908)




Časopis The Strand je 1891. angažirao mladog Sidneya Pageta kako bi iliustrirao Doyleove priče; prvi je koji je Holmesa prikazao s deerstalker lovačkom kapom, inverness plaštom i lulom od tikovine, davši tako detektivu njegov ikonski izgled

Na vrh Go down
jozl52
Vodnik
Vodnik
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 436
REPUTACIJA : 25
Član od : 2016-09-07
Dob : 66
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   31.05.18 14:46

@Zoran I (citat):
2.259,82 km/h

Na današnji dan leta 1958 je letalo F-104 Starfighter postavilo svetovni rekord v hitrosti letenja. Letalo je letelo s hitrostjo 2259,82 km/h. Nadzvočni prestreznik in lovec bombnik do sedaj so izdelali 2.578 letal, ki jih uporabljajo poleg ZDA še v Belgiji, Kanadi, Danski, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Japonski, Jordaniji, Nizozemski, Norveški, Pakistanu, Republiki Kitajski (Tajvanu), Španiji in Turčiji.

REKORDI VZPENJANJA

13 in 14. decembra 1958 pa še naslednje rekorde v vzpenjanju:
* 3,000 metrov (9,800 ft) v 41.85 sekundah
* 6,000 metrov (19,700 ft) v 58.41 sekundah
* 9,000 metrov (29,500 ft) v 81.14 sekundah
* 12,000 metrov (39,400 ft) v 99.90 sekundah
* 15,000 metrov (49,200 ft) v 131.1 sekundah
* 20,000 metrov (65,600 ft) v 222.99 sekundah
* 25,000 metrov (82,000 ft) v 266.03 sekundah

https://www.youtube.com/watch?v=ly3XPwI2KMs
https://www.youtube.com/watch?v=MRmRxeMptaY
https://www.youtube.com/watch?v=4osuZs02IZg
https://www.youtube.com/watch?v=aQKdi181a8o
https://www.youtube.com/watch?v=u6K4iSxET6g
https://www.youtube.com/watch?v=KIvv1PAmesM


                                                                           Lockheed F-104 Starfighter


                                                             Lockheed F-104 Starfighter


jozl52: komentar modifikovan dana: 31.05.18 14:52; prepravljeno ukupno 2 puta (Reason for editing : v nemčiji je ta avion, je sicer res lep, veljal kot avion, za katerim so ostajale žalujoče udove, nemci so imeli kar nekaj padnj teh letal, če se še kdo spomni, dobili so špicname leteče krste)
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   01.06.18 2:37

Međunarodni informativni kanal Cable News Network (CNN), koji je osnovao američki medijski poduzetnik Ted Turner, započeo je s emitiranjem 1. lipnja 1980.
U vrijeme pred osnivanje CNN-a ankete su pokazivale da gotovo dvije trećine Amerikanaca smatra televiziju glavnim izvorom informacija, a svaka od tri velike TV mreže trošila je oko 150 milijuna dolara samo za proizvodnju večernjih vijesti koje su, unatoč troškovima, ostvarivale golemu zaradu. Turner je vođen tim spoznajama počeo smišljati program koji će se sastojati samo od vijesti koje će se, za razliku od drugih mreža, prenositi uživo uz pomoć mreže suradnika diljem Amerike.
Velike mreže nisu smatrale ozbiljnim što je Turner tražio voditelje među studentima novinarstva, često bez ikakva iskustva, te ga nisu vidjeli opasnom konkurencijom, no kada je CNN započeo s programom, shvatili su da su se prevarili. Turnerove vizije - nada da će njegova mreža pomoći u zbližavanju svijeta te da će osobno upoznati nacionalne vođe, koji će mu pokazati najbolje u njihovim zemljama kako bi to mogao prikazati preko satelita - bile su im smiješne, ali su morali skinuti kapu pred njegovim poslovnim idejama. Velike mreže ubrzo su se našle u podređenom položaju, a kada bi pokušale konkurirati, CNN je bio uvijek korak ispred zahvaljujući širokoj mreži dopisnika diljem svijeta. Nakon samo nekoliko godina CNN je postao vodeća svjetska TV mreža preko koje su se informirali ne samo gledatelji, nego i vodeći svjetski državnici. Način na koji je CNN pristupio prenošenju prvog Zaljevskog rata revolucionarizirao je televizijske izvještaje i vijesti općenito, a njihov primjer su ubrzo počele pratiti i ostale velike televizijske mreže te se može reći da se današnje TV izvještavanje u cijelom svijetu temelji na tom primjeru.



Sjedište CNN-a je u Atlanti u američkoj saveznoj državi Georgiji

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.06.18 19:32

ROBERT FRANCIS "BOBBY" KENNEDY

Na današnji dan leta 1968 je bil med slavjem v Los Angelesu smrtno ranjen senator Robert F.
Kennedy, brat umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Roberta je Sirhan Sirhan ustrelil v glavo in senator je naslednji dan umrl. Danes 73 letnega Sirhana so obsodili za umor, kazen, ki mu jo obnavljajo prestaja še dandanes.
Kasneje je bilo tudi objavljeno: „Ugotovitve forenzičnih preiskovalcev so pokazale, da je bil Sirhan na napačni strani v kuhinji hotela Ambassador, kjer so ubili Kennedyja. Na Bobbyja je streljalo več ljudi, saj so med obdukcijo ugotovili, da je bil ustreljen v hrbet, trebuh, bok in nato še v glavo z razdalje 7,6 centimetra,“ je dejal njegov prijatelj Robert Vaughn. Proti Kennedyju naj bi bilo izstreljenih vsaj 12 nabojev.
https://www.dnevnik.si/1042235814

Mlajši brat Ted Kennedy je na pogrebu rekel:
(Mojega brata ni potrebno idealizirati ali ga prikazovati večjega, kot je bil v času življenja. Potrebno si ga je zapomniti kot dobrega in poštenega človeka, ki je zaznal krivice in jih skušal odpraviti, ki je opazil trpljenje in ga skušal umiliti, človeka, ki je videl vojno in jo skušal ustaviti.
Mi, ki smo ga ljubili in ga spremljamo na zadnji poti, molimo, da vse to, kar je pomenil nam ter vse, kar si je želel za druge, nekega dne objame svet.
Kot je mnogokrat povedal na mnogih krajih, vsem tistim, ki se jih je dotaknil in vsem, ki so njegovega dotika želeli:
"Nekateri ljudje vidijo stvari takšne kot so, in se vprašajo “Zakaj?” Jaz sanjam o stvareh, ki jih še ni bilo, in se vprašam: „Zakaj ne?“)

https://www.youtube.com/watch?v=xTeW-wkin6A
https://www.youtube.com/watch?v=gIIojXRflwI
https://www.youtube.com/watch?v=Bm9VM-2iMHU
https://www.youtube.com/watch?v=PzqoS3W4sjU



                                Družina Kennedy v Hyannis Port, Massachusetss leta 1931, Robert je prvi z leve


                                           Martin Luther King Jr. in Robert Francis Kennedy 22.junija 1963


                 Ted Kennedy, Robert Francis Kennedy in predsednik John Fitzgerald Kennedy pred ovalni pisarno v Beli hiši


          John Fitzgerald Kennedy predsednik ZDA in Robert Francis Kennedy pravosodni minister


                     Govor Roberta Francisa Kennedyja pred pravosodo palačo 14.junija 1963


                             Robert Francis Kennedy na pogrebu predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja 25.novembra 1963


                            Robert Bobby Kennedy na konvenciji Demokratov leta 1964


Senatorja Roberta Kennedyja predsedniškega kandidata so ustrelili v Ambassador Hotelu v Los Angelesu
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   07.06.18 2:34

6. lipnja 1872. u Darmstadtu u Njemačkoj rodila se posljednja ruska carica Aleksandra Fjodorovna.
Bila je njemačko-britanskog podrijetla, unuka britanske kraljice Viktorije. Viktorijina se kći, princeza Alice od Ujedinjenog Kraljevstva, udala za njemačkog princa Ludwiga IV. koji je dobio titulu velikog vojvode od Hessena i Rajne. Tako je buduća ruska carica od rođenja nosila ime Alix od Hessena i Rajne.
Aleksandra je postala ruska carica udajom za Nikolaja II. Aleksandroviča Romanova, posljednjeg vladajućeg ruskog cara. Rođenjem je bila protestantkinja, a tek je uoči vjenčanja postala pravoslavka.
Svojedobno je bila jedna od ljubimica svoje bake kraljice Viktorije, te je znala provoditi vrijeme u njenom društvu. Aleksandra se zaručila za budućeg ruskog cara Nikolaja II. 1894., a nedugo prije nego što su se vjenčali njemu je umro otac. Neki su to smatrali lošim znakom. Tako se dogodilo da je Nikolaj II. već bio vladajući ruski car u trenutku kad su se njih dvoje vjenčali. Njemu je bilo 26 godina, a njoj 22.
Okrunjeni su zajedno. Rodila je petero djece, četiri velike kneginje Olgu, Tatjanu, Mariju, Anastaziju i carevića Alekseja, koji je bolovao od hemofilije. Bila je omražena i među narodom i među višim slojevima. Nije voljela javne manifestacije te su joj mnogi elementi ruske kulture bili odbojni. Ipak, imala je snažan utjecaj na supruga te je na carski dvor dovela razne šarlatane i mistike među kojima je najpoznatiji redovnik i vidovnjak Grigorij Jefimovič Rasputin.
Kad je u Prvom svjetskom ratu njen suprug uzeo izravnu kontrolu nad vojskom, regentsku vlast prepustio je supruzi koja nije imala nikakvo iskustvo ili znanje na tom polju. Supružnici su se pokazali nesposobnima na tim položajima te je rezultat bio izbijanje dvije revolucije i propast dinastije Romanov. 1917. nezadovoljstvo u Rusiji i stanjem ruske vojske na frontu, dovelo je do izbijanja Februarske revolucije, uslijed čega je njen suprug bio prisiljen abdicirati s prijestolja. Aleksandra je, zajedno sa suprugom i djecom internirana u Sibir, gdje su ih sve, nakon Oktobarske revolucije, 17. srpnja 1918. smaknuli boljševici.
Nikolaj II. Romanov kanoniziran je (Sveti Nikolaj II. Ruski), zajedno s obitelji od strane Ruske pravoslavne crkve u izbjeglištvu 1981., a u zemlji 2000. godine.



Carica Aleksandra Fjodorovna i car Nikolaj II. 1901.

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   07.06.18 17:49

7. lipnja 1893. u Zagrebu se rodio Miroslav Krleža, jedan od najvećih pisaca 20. stoljeća.
Ostao je zapamćen po velikom broju djela - romana, putopisa, novela, pripovijetki, memoara i poezije. Poznat je i kao enciklopedist te je zaslužan za ustroj Leksikografskog zavoda FNRJ u Zagrebu 1950. godine, danas Leksikografski zavod 'Miroslav Krleža', koji se po brojnim kvalitetnim izdanjima smatra jednim od vrjednijih svjetskih enciklopedijskih instituta.
Umro je 29. prosinca 1981. godine u Zagrebu.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.06.18 19:18

SVETOVNI DAN OCEANOV

Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan oceanov, ki letos izpostavlja boj proti plastičnemu onesnaževanju in poziva k iskanju rešitev za zdrave oceane. Na ministrstvu za okolje so opozorili, da v oceane vsako leto zaide do 13 milijonov ton odpadne plastike, kar duši koralne grebene in ogroža morske živalske in rastlinske vrste.

PLASTIKA

Plastika je povsod. Tudi v slovenski soli

Solinarji priznajo, da jim plastika v morju dela preglavice. A dosti večje količine mikroplastike kot s soljo, zaužijemo s hrano. Plastika duši planet na številne načine

Letošnji dan Zemlje je posvečen osveščanju o vnašanju plastike v naše okolje. Svetovni dan Zemlje je nastal kot posledica zavedanja, da je industrijski razvoj pustil močan pečat v naravi in verjetno nič ne pušča tako temeljitih in obsežnih sledov v okolju kot plastika.

"Plastika, ki je je v naših naravnih okoljih še vedno odločno preveč, vpliva na vse žive organizme in predstavlja grožnjo na vseh nivojih – živalim in rastlinam jemlje življenjski prostor, živali jo zamenjujejo za hrano, se vanjo ujamejo in po zadnjih podatkih najbolj pereč problem - mikro delce plastike najdemo v vodah, ter s tem tudi v vseh organizmih. Vseh posledic še niti ne poznamo, a pozitivnih med njimi tako rekoč ni.

Človek je od Zemlje in ohranjene narave povsem odvisen. Iz nje dobi vse – vodo, hrano, zrak, prostor. Obratno seveda ne drži. Zaradi neprimernega ravnanja z naravo smo izgubili že številne rastlinske in živalske vrste, nesmotrna in ne - trajnostna uporaba plastike k temu izdatno prispeva," poudarjajo pri Zavodu za varstvo narave.

Metode za ločevanje plastike od drugih delcev še ni
Plastika je na splošno problem v svetovnem merilu, saj so delce mikroplastike našli že v medu, sladkorju, pivu, zelenjavi, ribah, školjkah in seveda tudi soli, tako morski kot kameni, pa povedo v Piranskih solinah, kjer se prav tako soočajo s to težavo. Mikroplastika je namreč prisotna tako v sladki vodi (rekah, jezerih), slani vodi (morje, slana jezera), kakor tudi pitni vodi, vodi v plastenkah in tudi zraku (meritve izvedene v Parizu). Celo v pivu so jo že našli. "Srečo imamo, da se v naših solinah pri pretakanju skozi koncentracijske bazene, v laminarnem toku, veliko eventuelno prisotnih težjih plastičnih delcev samih odstrani z usedanjem. Seveda spremljamo možnost prisotnosti mikroplastike v soli in smo nanjo že naleteli v obliki nitk (verjetno ostanki ribiške mreže). Težava je, da ne obstaja akreditirana metoda, ki bi lahko zanesljivo in ponovljivo ločila delce mikroplastike od ostalih trdih delcev organskega in anorganskega izvora, tako da nas čaka še nekaj dela. V svetu se danes, na žalost, ne moremo več izogniti uživanju mikroplastike, lahko pa z osveščanjem, vsak od nas pa po svoji moči pripomore, da za naslednje generacije vsaj obrnemo trend nastajanja mikroplastike v okolju," pravi Damir Čendak iz Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer opravljajo strogo kontrolo soli skozi ves proces pridelave.

Še vedno bolj zdrava od drugih
Na srečo je uživanje soli omejeno, saj je človek ne more in ne sme pojesti preveč in tako je nevarnost uživanja plastike s soljo dosti manjša ali zanemarljiva napram vsej ostali hrani. Pri soli so bolj problematične prisotnosti težkih kovin in prekomerno dodajanje raznoraznih aditivov zaradi boljšanja okusa soli, poudarjanju bele barve…. Teh dodatkov v Piranskih solinah ne uporabljajo, zato je sol iz solin še vedno neprimerno bolj zdrava od drugih, ki poleg plastike vsebujejo še kemikalije.

Je pa dovolj dobro opozorilo, da je ukrepanje nujno.

"Človek je povsem odvisen od Zemlje in ohranjene narave"

https://www.vecer.com/plastika-je-povsod-tudi-v-slovenski-soli-6452431

DOVOLJ PLASTKE V OCEANIH

PETICIJA


* 21.04.2018 je peticijo podpisalo že 1.068.451 državljanov sveta
https://secure.avaaz.org/campaign/it/end_plastic_pollution_loc/?slideshow


                                                                                 Varljiva čistoča


                                                                Želva v primežu odpadne ribiške mreže

PETICIJA

/13/...ob koncu osemdesetih smo ob aktivnostih ob mesecu Mladosti v Piranu pripravili z ekologi in okoljevarstveniki tudi posebno peticijo, za ohranitev posebej kitov in delfinov, ki smo jo nato predstavljali na štantih in nato množično podpisovali. Ker je bil takrat Branko Mikulič predsednik predsedstva SFRJ, so takrat mnogi imeli pomisleke, češ, kar se bo sedaj dogodilo z vsemi, ki smo podpisali omenjeno peticijo. Veliko se jih je takrat spraševalo, le kaj imamo mi zvezo z nekim področjem, ki je toliko in toliko oddaljeno od nas. Dogodilo se ni nič, le javnost smo malo zainteresirali in osvestili za okoljske probleme na Antarktiki in severnih morjih.
Poleg tega je bila ladja Artic Sunrise od 17. do 19. aprila leta 2013 gostja v Kopru in tam smo imeli poleg njenega ogleda in prikaza dejavnosti, tudi okroglo mizo o trajnostnem ribolovu in podpori malim trajnostnim ribičem z dostopom do ribjih lovišč:

REZERVAT V ANTARKTIČNEM OCEANU

Pomagaj mi zaščititi Antarktiko

Predaj sporočilo članicam Komisije za Antarktiko:
"Imate moč, da ustanovite največje zavarovano območje na Zemlji. Prosim, ohranite Antarktiko varno in zagotovite rezervat za morska bitja, ki so tu doma."


Na spodnji strani našega velikega modrega planeta se razteza čudovit ocean, kjer živijo in za svoje mladičke skrbijo kiti, tjulnji in pingvini: to je Antarktični ocean. Toda to neprecenljivo območje in njegove ikonične prebivalce zdaj ogrožata vse toplejše podnebje in ozki interesi različnih industrij.

Članice Komisije za Antarktični ocean bodo v letošnjem letu odločale o zaščiti tega neprecenljivega morskega ekosistema. Zahtevajmo, da naj prenehajo odlašati in končno ukrepajo. Zdaj imamo priložnost ustvariti največje zavarovano območje na svetu – rezervat v Antarktičnem oceanu.

Letos bodo članice Komisije za Antarktični ocean odločale o tem, ali naj ustanovijo rezervat v Antarktičnem oceanu – največje zavarovano območje na svetu, ki je dom čudovitim živalskim vrstam, kot so kiti, pingvini in tjulnji.

Morski rezervati ne samo ščitijo te čudovite živali pred direktnimi grožnjami (ribolov, črpanje nafte ...), ampak zagotavljajo tudi zdravje oceanov, ki vase srkajo ogljikov dioksid in tako pomagajo pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Na območjih z že vzpostavljenimi morskimi rezervati živalske populacije uspevajo, so bolj zdrave in številčnejše.

Le redko imamo priložnost, da lahko nekaj zaščitimo, preden to začnejo uničevati interesi po dobičku. Prepričani smo, da bo industrija z vsemi močmi nasprotovala vzpostavitvi tega antarktičnega morskega rezervata. Resda imajo njihovi predstavniki ogromno denarja, a mi imamo nekaj še močnejšega: tebe in mene.

Ne izpustimo te priložnosti iz rok. Pridruži se skupnemu boju še danes!

* 15.01.2018 že 269.219 podpisnikov peticije
* 16.01.2018 že 337.744 podpisnikov peticije
* 17.01.2018 že 381.185 podpisnikov peticije
* 18.01.2018 že 420.481 podpisnikov peticije
* 19.01.2018 že 446.384 podpisnikov peticije
* 20.01.2018 že 486.428 podpisnikov peticije
* 21.01.2018 že 498.272 podpisnikov peticije
* 23.01.2018 že 565.052 podpisnikov peticije
* 24.01.2018 že 587.433 podpisnikov peticije
* 27.01.2018 že 631.515 podpisnikov peticije
* 01.02.2018 že 672.973 podpisnikov peticije
* 10.02.2018 že 930.211 podpisnikov peticije
* 15.02.2018 že 969.763 podpisnikov peticije
* 25.02.2018 že 1.085.024 podpisnikov peticije
* 06.03.2018 že 1.148.031 podpisnikov peticije
* 19.03.2018 že 1.289.932 podpisnikov peticije
* 29.03.2018 že 1.402.858 podpisnikov peticije
* 21.04.2018 že 1.511.205 podpisnikov peticije
* 18.05.2018 že 1.582.389 podpisnikov peticije
* 01.06.2018 že 1.672.924 podpisnikov peticije
* 08.06.2018 že 1.684.813 podpisnikov peticije
http://www.greenpeace.org/slovenia/si/
https://act.greenpeace.org/page/18447/petition/1?ghde
http://www.greenpeace.org/slovenia/si/Blog/Blog/5-stvari-ki-jih-verjetno-niste-vedeli-o-antar/blog/60983/


                                                                      Ujeti tjulenj med plastiko


                                                                          Najbolj nevarna je mikroplastika


                                                    Plastične plaže Dubrovnika in Budve



                                                           Ali bomo uspeli ohraniti čisto morje tudi za zanamce?
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.06.18 14:56

U zagrebačkom parku Zrinjevac danas je otvorena kulturna manifestacija Dan nacionalnih manjina Grada Zagreba.
Sedamnaest nacionalnih zajednica (albanska, austrijska, bošnjačka, crnogorska, češka, mađarska, makedonska, romska, slovenska, srpska, bugarska, poljska, rusinska, ruska, slovačka, talijanska i ukrajinska) na Zrinjevcu predstavljaju svoju tradiciju: običaje, nošnje, folklorno stvaralaštvo, glazbeno stvaralaštvo, izdavaštvo, tiskovine te autohtona jela.














Na vrh Go down
Sloba1
Podporučnik
Podporučnik
avatar

Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 1535
REPUTACIJA : 29
Član od : 2014-12-21
Dob : 54
M(j)esto Petrovaradin

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.06.18 18:50

@Max Blitz (citat):
U zagrebačkom parku Zrinjevac danas je otvorena kulturna manifestacija Dan nacionalnih manjina Grada Zagreba.
Sedamnaest nacionalnih zajednica (albanska, austrijska, bošnjačka, crnogorska, češka, mađarska, makedonska, romska, slovenska, srpska, bugarska, poljska, rusinska, ruska, slovačka, talijanska i ukrajinska) na Zrinjevcu predstavljaju svoju tradiciju: običaje, nošnje, folklorno stvaralaštvo, glazbeno stvaralaštvo, izdavaštvo, tiskovine te autohtona jela.














Srbi su verovatno istakli pasulj kao glavno jelo Smile
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21998
REPUTACIJA : 580
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.06.18 19:37

@Sloba1 (citat):
Srbi su verovatno istakli pasulj kao glavno jelo Smile

Bio sam danas do centra grada, imao sam namjeru pogledati i tu manifestaciju, al' jbg, dok sam ja pogledao gay pride povorku koja je također danas bila, ovo je već završilo.
Mislio sam da će trajati do kasnije navečer, ali nije, trebalo je doći već oko 9-10 ujutro.

Na vrh Go down
Sloba1
Podporučnik
Podporučnik
avatar

Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 1535
REPUTACIJA : 29
Član od : 2014-12-21
Dob : 54
M(j)esto Petrovaradin

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.06.18 19:43

Штета, бар да си видео, да нам ближе дочараш.
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.06.18 17:36

MEDNARODNI DAN RISOV - Lynx lynx

Danes na pobudo mednarodnega projekta Interreg-3Lynx praznujemo 1.mednarodni dan risov. Ris je največja divja mačka v Evropi, ki je na robu izumrtja. Populacija se namreč zmanjšuje, analize pa kažejo, da bodo risi brez človeške pomoči v nekaj letih spet izumrli. V Sloveniji sicer letos praznujemo 45-letnico ponovne naselitve risov.

Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi izgube življenjskega prostora, pretiranega lova in pomanjkanja plena izumrl. Da največja evropska mačka še vedno živi v naših gozdovih, gre zasluga peščici lovcev.

Premiera dokumentarnega filma "RISOVA POT"

Tem so se v okviru projekta Life Lynx, pri katerem sodeluje 11 partnerskih organizacij iz petih držav, v Sloveniji je to zavod za gozdove, poklonili z dokumentarnim filmom Risova pot. Premierno ga bodo prikazali danes ob 11. uri v ljubljanskem Kinodvoru.
V filmu nastopajo risi iz ljubljanskega živalskega vrta, kjer tudi sicer sodelujejo z znanstveniki. Risi, ki jih imajo v živalskem vrtu, so na primer že preizkušali različne dišave na posebnih krtačkah za mačke, kjer se risi radi podrgnejo ter pustijo gensko sled, svoje dlake. Z analizo DNK iz dlake lahko znanstveniki ločijo rise med seboj, jim v naravi sledijo in jih tako proučujejo, so navedli v ZOO Ljubljana.

"V ogradi risov so znanstveniki proučevali tudi izrabo prostora risov v naravi ob pomoči posebnih granul, ki so jih dodajali v hrano. Risi granule iztrebijo in po iztrebkih lahko znanstveniki sledijo posameznemu risu ter ugotavljajo velikost in njihov način izrabe prostora," so še pojasnili v ZOO Ljubljana, ki bo risom z različnimi dogodki poklonil cel teden.

Cilj projekta rešitev dinarske populacije risa

Evrazijski ris je ogrožena vrsta v Evropi, ki je zavarovana tako na ravni držav kot tudi habitatne direktive. Glavne grožnje ohranitvi risa so ilegalni lov in razdrobljenost habitata, ki ovira migracije živali. Poleg tega pa neusklajeni monitoringi in razlike v upravljanju s populacijami onemogočajo koordiniran pristop k reševanju trenutne situacije, piše na spletni strani projekta.
Namen projekta je uskladitev monitoringa, upravljanja in ohranjanja evrazijskega risa s pomočjo sodelovanja različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v Evropi. Cilj je vzpostavitev skupne strategije na meddržavni in populacijski ravni. Projekt, vreden 2,32 milijona evrov, se je začel julija lani, potekal bo tri leta.

Cilj projekta Life Lynx je rešitev dinarske populacije risa pred ponovnim izumrtjem s pomočjo nove doselitve iz Romunije in Slovaške. Doselitev risov iz stabilnejše populacije je namreč edina možnost preživetja te največje evropske divje mačke. Pri nas je sicer okoli 20 risov, v okviru projekta jih bodo po načrtih k nam preselili 14.
Ris je plenilec, ki lovi iz zasede. Njegov plen so predvsem srne, gamsi, mufloni in jeleni. K ostankom uplenjene živali se vrača več dni. Dnevno potrebuje dva kilograma mesa. Samci so večji in močnejši od samic, tehtajo pa do 30 kilogramov.
Razen v času parjenja je ris samotar. Samica po dveh mesecih v skalni votlini ali rovu skoti od dva do tri mladiče, ki jih ob nevarnosti podobno kot domača mačka prenese drugam. Mladiči so po 10 mesecih sposobni samostojnega življenja, spolno dozorijo pri dveh letih, življenjska doba pa je od 16 do 18 let, piše na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.
https://siol.net/novice/slovenija/danes-prvi-mednarodni-dan-risov-469938
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174544981
www.dinaricum.si
http://www.risi.si/Blogi/Terenski_blog
http://www.oda.si/oda-risu/


                                                              Risa


                                                                 Mladički evrazijskega risa


                                                      Spretnost in ravnotežje


                                                                                   Oda risu


                                                                               Učenje spretnosti


                                    Ocenjujejo da je risov v Sloveniji samo še od 10 do 20


                             Danes so povedali, da je Slovenija še edina država, kjer domujejo velike zveri: medved, volk in ris

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 554
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.06.18 18:38

AUNG SAN SUU KYI

Na današnji dan leta 2012 je ikona boja za demokracijo, vodja mjanmarske opozicije Aung San Su Či, je odpotovala na prvo turnejo po Evropi po letu 1988, med katero je po več kot dveh desetletjih tudi uradno sprejela Nobelovo nagrado za mir. Več kot dve desetletji po vrnitvi v domovino, da bi skrbela za bolno mamo, si namreč Su Či ni upala zapustiti Mjanmara iz bojazni, da ji ne bi dovolili vrnitve. Večino časa je preživela v hišnem priporu, na katerega jo je obsodila vojaška hunta. Iz hišnega pripora so jo izpustili šele konec leta 2010.

Aung San Su Či je bila dobitnica Raftove in Sakharove nagrade za svobodo misli leta 1990, leta 1991 pa je prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1992 so ji podelili nagrado Jawaharlal Nehruja za mednarodno razumevanje indijske vlade. Aung San Su Či je tretji otrok in edina hči Aung San, za katerega pravijo da je oče moderne Burme.



                                                           Aung San Suu Kyi


                                                                  Nobelova nagrajenka in bojevnica za mir


                         Aung San Suu Kyi s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom


         Aung San Suu Kyi je na 71.zasedanju OZN 21.septembra 2016 opozorila na begunsko krizo in položaj Rohingya


                               Aung San Suu Kyi je 8.marca 2018 ponovno opozorila na položaj in trpljenje Rohingya
Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 41/42Idi na stranicu : Previous  1 ... 22 ... 40, 41, 42  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» Aerodrom Petrovec Skopje
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
» Rezervni oficiri u JNA
» Samo za ljubitelje prave hrane (prvi dio teme)

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: