FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 11 ... 19, 20, 21, 22, 23, 24  Next
AutorPoruka
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Tue Jul 26, 2016 11:17 am

POTRES V SKOPJU

Na današnji dan leta 1963 je glavno mesto Makedonije prizadel katastrofalen potres, ki je porušil skoraj tri četrtine mesta. Umrlo je 1.070 ljudi, več kot 2.900 pa je bilo ranjenih.

Potres z izmerjeno magnitudo 6,1 oz. 12. stopnjo po Mercallijevi potresni lestvici je porušil ali močno poškodoval med 70 in 80 odstotki zgradb. Na seznamu uničenih zgradb so se poleg stavb, zgrajenih v 19. stoletju, znašli tudi nekateri novejši arhitekturni simboli tedanjega Skopja, med njimi nova železniška postaja, pošta, banka, hotel Makedonija, Dom častnikov in gledališče ob Vardarju. Trg Svoboda je bil povsem zasut z ruševinami.
Najbolj tragično je bilo v skopski četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 ljudi. Prekinjene so bile tudi vse komunikacijske in električne povezave mesta z drugimi deli države.
Skopje je postalo spomenik človeške solidarnosti
Katastrofalne posledice skopskega potresa so takoj sprožile odzive tako domače kot svetovne javnosti, ki je začela pošiljati pomoč v Makedonijo. Združeni narodi (ZN) so sklenili, da Skopje postane "spomenik človeške solidarnosti". Oktobra 1963 je Generalna skupščina ZN-a na pobudo 35 držav sprejela resolucijo o pomoči Skopju. Hkrati se je začela obnova mesta, ki je trajala več desetletij.
Številne stavbe so zrasle na račun prispevkov različnih držav in številne med njimi še danes nosijo imena donatorjev (Ruska zgradba, Mehiška ulica, Bukareška poliklinika, švedske in finske barake …). Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in gimnastične dvorane ter plavalnega središča za olimpijado v Tokiu leta 1964.
Na začetku leta 1965 so Združeni narodi Tangeju poslali pobudo, naj sodeluje na arhitekturnem natečaju, kjer je nato zmagal. Izgradnja Skopja pa je na koncu pripadla tako japonski ekipi kot drugouvrščeni jugoslovanski ekipi arhitektov. Novo Skopje je nato nastalo na podlagi izrazitih urbanističnih konceptov iz poznih 60. let prejšnjega stoletja. Številne zamisli japonskega arhitekta pa niso bile izvedene ali pa so bile spremenjene.
Osrednji spomenik potresu je stara železniška postaja, na kateri je ura, ki se je ustavila ob prvem potresnem sunku (5.17). V stavbi je zdaj muzej mesta Skopje.

Makedonska prestolnica po pol stoletja od potresa dobiva novo arhitekturno podobo. Projekt Skopje 2014, katerega idejni oče je makedonski premier Nikola Gruevski, naj bi glavnemu in največjemu makedonskemu mestu (po popotresni prenovi se je število prebivalcev podvojilo) dal bolj antični pridih. Nove stavbe v neo "grško-rimskem" slogu in množica novih spomenikov pa naj bi makedonske davkoplačevalce do danes stale že več kot 200 milijonov evrov.

Potres je vplival na gradnjo po vsej Jugoslaviji
Skopski potres in njegove posledice so tudi zganile tedanje jugoslovanske oblasti, da so uvedle strožje protipotresne gradbene standarde.
"Ob potresu sem bil na začetku študentskih let in v gradbeništvu nismo poznali takšnih standardov protipotresne gradnje, kot so nastali po skopskem potresu," se spominja predstojnik katedre za geotehniko na mariborski gradbeni fakulteti Ludvik Trauner in dodaja, da je prav primer Skopja eden tistih, ki jih gradbenikom predstavijo na začetku izobraževanja kot enega izmed tipičnih katastrofalnih primerov.
Tovrstne katastrofe pa po njegovih besedah po vsem svetu izboljšujejo gradbene standarde in predpise. Tako so se po skopskem potresu oblikovali jugoslovanski standardi za protipotresno gradnjo po nekdanji Jugoslaviji.

Afriška plošča spodriva evropsko
Potres v Skopju je bil posledica dejstva, da se Afriška plošča podriva pod Evrazijsko. "Potresi, ki so se kasneje dogajali v Banjaluki, Črni gori, Furlaniji in v Posočju, so posledica tega spodrivanja in dvigovanja Alp, procesa, ki se je začel v terciarju in traja še danes," pravi Trauner.
Pred skopsko katastrofo so se vsaj na področju nekdanje Jugoslavije bolj malo posvečali protipotresni gradnji. "Danes morajo biti vsi objekti grajeni protipotresno. Objekte, ki so bili grajeni pred tem, bi morali sanirati in jih protipotresno zavarovati. Gradbenike tako čaka še veliko dela v prihodnosti," opozarja Trauner.
Skopje je po potresu dobilo tudi inštitut za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo, ki so ga opremili z najnovejšo opremo in še danes igra pomembno vlogo na mednarodnem področju pri proučevanju potresnih zadev.
http://www.rtvslo.si/svet/potres-ki-je-iz-skopja-naredil-spomenik-cloveske-solidarnosti/313888
https://sl.wikipedia.org/wiki/Potres_v_Skopju_(1963)
https://www.dnevnik.si/56432
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2005/pot_ing.pdf
http://www.24ur.com/novice/svet/potres-je-v-nekaj-sekundah-izbrisal-cvetoce-mesto.html


* Ob tem se spominjam kakšna velika solidarnost je bila med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, saj smo tudi mi v Mehantehniki za obnovo Skopja delali in dali veliko prostih sobot in dni.

 
                                                 Potres 9 stopnje po Mercalliju v Skopju

  
                                 26. julija 1963 ob 5 uri in 17 minut in 15 sekund


                                                            Reševanje preživelih takoj po potresu

                     
     Obisk Josipa Briza Tita in Nikite Hruščeva v porušenem Skopju                           Obveznice 1000 din, 1500 din, 2000 din 5000 din in 10000 din
http://cyberspaceandtime.com/Tito_and_Khrushchev_visit_Skopje_after_earthquake_1963_by_Makedonier/YB4laJ6GK6U.video

2016

https://www.youtube.com/watch?v=JLu8me75ens


                                                        Spomenik Skopje


Zoran I: komentar modifikovan dana: Tue Jul 26, 2016 10:22 pm; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Tue Jul 26, 2016 12:40 pm

Afrička država Liberija proglasila je nezavisnost 26. srpnja 1847., a osnovali su je oslobođeni američki robovi iz SAD-a. Njihov povratak u Afriku potpomagalo je i organiziralo od 1821. Američko kolonizacijsko društvo (American Colonization Society), sastavljeno većinom od bjelačkih dobrotvora, koji su smatrali da je povratak crnaca u Afriku bolje rješenje nego oslobađanje robova i njihova integracija u američko društvo. Prvo naselje koje su osnovali doseljenici bila je Monrovia, današnji glavni grad Liberije.
Monrovia je dobila ime po Jamesu Monroeu, 5. predsjedniku SAD-a, koji je podržavao spomenuto Američko kolonizacijsko društvo, i koji je toj organizaciji osigurao saveznu donaciju od 100.000 dolara. Za te je novce osiguran prijevoz znatnom broju oslobođenih robova do Afrike i kupljena je zemlja za njihovo naseljavanje. Zemljište za osnutak Monrovije ishodio je jedan američki časnik, tako da je prijeteći pištoljem prisilio lokalnog plemenskog poglavicu na prodaju zemlje. Kasnije su Amerikanci dokupili još zemlje od lokalnog stanovništva, ne uvijek pravednim metodama. Primjerice, u jednoj transakciji Amerikanci su u zamjenu za zemlju između ostalog dali tri bačve ruma, pet sanduka baruta, pet kišobrana i deset pari cipela.
Na današnji dan sastalo se 12 liberijskih političkih predstavnika koji su potpisali liberijsku Deklaraciju nezavisnosti uvelike napisanu po uzoru na američku. Istovremeno su izglasali i Ustav Liberije po kojem je vlast u državi bila organizirana prilično slično onoj u SAD-u. Na čelu države bio je predsjednik, koji je imao ulogu i šefa države i šefa vlade. Prvim liberijskim predsjednikom postao je Joseph Jenkins Roberts koji je rođen slobodan u Norfolku, Virginia.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Jul 27, 2016 4:39 am

Prva vozačka dozvola u Hrvatskoj izdana je 27. srpnja 1910.
Dobio ju je Ferdinand Budicki, dobrostojeći zagrebački trgovac, poznat po tome što je u Zagreb dovezao prvi automobil još 1901. Riječ je bila o automobilu marke Opel, koji je kupio u Beču za 4.000 kruna. Budicki je voziti naučio još u Beču, a tamo je dobio i svoju prvu vozačku dozvolu. Ipak, za vožnju u Hrvatskoj trebala mu je ovdje izdana dozvola, koju je i dobio nakon urednog polaganja vozačkog ispita. No, najprije je morao naučiti voziti komisiju za izdavanje vozačke dozvole da bi ga ta ista komisija 'rušila' na prvom polaganju. (Također je prvi napravio prometnu nezgodu i bio kažnjen.) Njegova hrvatska vozačka dozvola nosila je redni broj 1. O prvom automobilu koji je dovezao, rekao je: "Pogotovo su se plašili konji, a ni s ljudima tada nije bilo lahko! Nije bilo anlasera, pa smo se mučili kurblanjem. Zarađeni su mnogobrojni žuljevi dok se nije pojavila iskra. Nije bilo rezervnih kotača. Kotač se mogao skinuti samo u radionici. Zračnica se krpala samo na cesti. Automobili su tada trošili puno više ulja. Uopće nisu imala stakla niti krova pa smo bili mokri."
Iste, 1910. godine, Budicki je otvorio i prvo zastupstvo za prodaju automobila u Zagrebu. Marka koju je prodavao bio je Ford i njegov je zastupnik ostao punih 18 godina. Budicki je imao trgovinu biciklima i automobilima najprije u Masarykovoj ulici, zatim u Ilici 25 (kasnije kavana Corso), pa na Trgu bana Jelačića 7 i na kraju u Hatzovoj 10. Još 1906. bio je suosnivač  prvog Hrvatskog automobilskog kluba. Inače, Budicki je bio poznat kao avanturist. Proputovao biciklom mnoge europske zemlje i sjevernu Afriku, a balonom je letio od Zagreba do Stubice i Velike Gorice te do Baške na Krku.
Prva žena koja je dobila vozačku dozvolu u Hrvatskoj bila Alma pl. Balley i to 1914., samo 4 godine nakon Budickog.


Na vrh Go down
Sloba1
Vodnik I klase
Vodnik I klase


Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 584
Član od : 2014-12-21
Dob : 53
M(j)esto Petrovaradin

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Jul 27, 2016 10:24 am

Budicki je baš znao da živi i proživi za to doba u mogućnosti koje su postojale u tehnološkom smislu ali i stepenu kvaliteta života toga doba.
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Jul 27, 2016 11:45 pm

LOUVRE

Na današnji dan leta 1793 je bil v Parizu ustanovljen največji muzej na svetu - Louvre.

Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v prvi soseščini.
http://www.louvre.fr/en
http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/statue-woman-known-lady-auxerre
https://www.tiqets.com/en/paris-c66746/louvre-museum-skip-the-line-p973698?gclid=Cj0KEQjwt-G8BRDktsvwpPTn1PkBEiQA-MRsBXuyEw38jxHg4MPmzt2bs6ZKJe1i5qwBXbiVTtVr5VIaAh4K8P8HAQ
http://www.pariscityvision.com/en/audioguidedvisitofthelouvremuseum
https://www.youtube.com/watch?v=xCTH8ht2RuA
https://www.youtube.com/watch?v=Rgq9SsqdyQA



                                                                                        Veličastni Louvre

 
          Mona Liza - La Gioconda                                                                                                  Louvre
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Thu Jul 28, 2016 10:41 am

JOHANN SEBASTIAN BACH

Na današnji dan leta 1750 je umrl največji mojster baročne polifonije, skladatelj, čembalist, organist in dirigent Johann Sebastian Bach.

https://www.youtube.com/watch?v=rrVDATvUitA
https://www.youtube.com/watch?v=6JQm5aSjX6g
https://www.youtube.com/watch?v=0FdNlhZAYBE

SKLADBE

* Ave Maria
* Cello Suites
* St. Matthew Passion
* Christmas Oratorio
* Magnificat
* Air on the G String
* Jesu, Joy of Man's Desiring
* Partitas for keyboard
* Toccata and Fugue in D minor, BWV 565
* Pasijon po Janezu
* Goldberg Variations
* Musical Offering, BWV 1079
* Sonatas and partitas for solo violin
* Herz und Mund und Tat und Leben, BWV 147
* Fugue in G minor, BWV 578
* Brandenburški koncerti
* Bourrée in E minor
* The Art of Fugue
* Inventions and Sinfonias
* Wachet auf, ruft uns die Stimme, BWV 140
* Orchestral suites
* Keyboard concertos by Johann Sebastian Bach
* Mass in B minor
* Ich habe genug, BWV 82
* Aria "Erbarme dich"
* Schweigt stille, plaudert nicht, BWV 211
* Was mir behagt, ist nur die muntre Jagd, BWV 208
* Orgelbüchlein
* Italian Concerto
* Komm, süßer Tod, komm selge Ruh
* Jesu, meine Freude, BWV 227
* Partita for Violin No. 2
* Concerto for Two Violins
* Violin Concerto in A minor
* Mer hahn en neue Oberkeet, BWV 212
* Concerto in D minor
* Prelude in C minor, BWV 999
* French Suites
* Concerto for 2 harpsichords and strings in C minor
* Book 1 No. 1 in C major, BWV 846
* Lobet Gott in seinen Reichen, BWV 11
* Prelude, Fugue and Allegro in E-flat major, BWV 998
* Gottes Zeit ist die allerbeste Zeit, BWV 106
* English Suites
* Christ lag in Todes Banden, BWV 4
* Wie schön leuchtet der Morgenstern, BWV 1
* Jesu, der du meine Seele, BWV 78
* Partita for Violin No. 3
* Prelude and Fugue in A minor, BWV 543
* Ich ruf zu dir, Herr Jesu Christ, BWV 177
* Schmücke dich, o liebe Seele, BWV 180


                           
                                                                                             Bachov rokopis violinske sonate št. 1, g mol (BWV 1001)
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Jul 29, 2016 1:15 am

29. srpnja 1856. u Neanderthalu, dolini u Njemačkoj u blizini grada Düsseldorfa, u pokrajini Sjeverna Rajna-Vestfalija, pronađen je neobičan kostur, različit od ljudskog. Otkrili su ga lokalni radnici kamenoloma. Kosti, za koje su isprva mislili da pripadaju medvjedu, pokazali su tamošnjem gimnazijskom učitelju Johannu Carlu Fuhlrottu.
On je uočio je da kosti ne pripadaju medvjedu, nego nekoj vrsti čovjeka i prepoznao je da je riječ o važnom otkriću. Pokazao ih je profesoru anatomije na Sveučilištu u Bonnu, Hermannu Schaaffhausenu. Složili su se da je riječ o nekoj drevnoj ljudskoj rasi, različitoj od današnjeg čovjeka i o tome su zajedno objavili izvještaj. Prema imenu nalazišta Neanderthal, nova je vrsta nazvana neandertalac ili latinski Homo neanderthalensis. Zbog njihova otkrića, danas se Fuhlrotta i Schaaffhausena smatra osnivačima paleoantropologije. Kasnije se istraživanjima došlo do spoznaje da su neandertalci bili populacija praljudi iz srednjega paleolitika, a živjeli su u Europi, na Bliskom istoku i u zapadnoj Aziji između 250.000 i 30.000 god. pr. Kr.
Nalazište u Neanderthalu u međuvremenu je potpuno uništeno tijekom radova u kamenolomima, tako da se više ne može vidjeti spilja gdje su otkrivene kosti. Otprilike na mjestu nalazišta kasnije je sagrađen muzej posvećen neandertalcima.
Paleontolog, arheolog i geolog Dragutin Gorjanović-Kramberger pronašao je 1899. kosti neandertalca pokraj Krapine, gdje danas postoji relativno sačuvan lokalitet na kojem su njegovi stanovnici živjeli prije 125.000 godina. 27. veljače 2010. u Krapini je otvoren Muzej krapinskih neandertalaca čiji je postav napravljen kao vremeplov kroz povijest Svemira, Zemlje i čovjeka sve do današnjih dana, s posebnim naglaskom na vrijeme neandertalaca. 1974. u špilji Vindija kod Varaždina pronađeni su ostaci ljudskih kostiju (i oruđa) koji su na temelju općeg izgleda nadočnog luka i donje čeljusti svrstani u skupinu Homo neanderthalensis, starosti 38.000 - 44.000 godina. Također, u genomu sekvencioniranom na temelju DNK iz tih ostataka kostura neandertalca nije pronađen nijedan gen Homo sapiensa.


Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Jul 30, 2016 10:30 am

VW HROŠČ

Na današnji dan leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni prišel še zadnji Volkswagnov "hrošč" stare generacije.

Vse se je začelo ko je Dr.Ferdinand Porsche zasnoval avto z aerodinamično karoserijo in zadaj nameščenim štirivaljnim motorjem z nasproti stoječimi bati – bokser,  s tem se je porodila misel na izdelavo Hrošča.  Ker  s svojim projektom ni uspel nikjer v takratni nemški avtomobilistični industriji, se je obrnil na takratno Nacistično vlado. Odgovor je prejel od Hitlerja osebno in je izzval Porscheja naj zgradi pet sedežni avto, ki bi lahko vozil ves dan ob končni hitrosti nad 100 km/h in da bi glede na proizvodne stroške avto lahko imel nizko nakupno ceno, a kljub temu temeljil na kvaliteti.  Hitler je izdelal načrt izgradnje tovarne v Wolfsburgu v kateri bi lahko proizvedli kar 1.000.000 Hroščev letno. To je bila za tisti čas revolucija, kajti vse takratne nemške tovarne skupaj niso prišle do te številke.
Treba je omeniti,da pred letom 1935 mesta Wolfsburg, kjer še danes stoji glavna Volkswagnova baza sploh ni bilo. Mesto je nastalo zgolj kot delavsko naselje tovarne Volkswagen. Izgradnja tovarne se je začela pred  2. svetovno  vojno in so jo dokončno zgradili leta 1947. Vmes je bilo predstavljenih mnogo Hroščevih prototipov.

Dokončno uveljavljeni prototip z novim 1131 kubičnim bokserskim štirivaljnikom, ki je iz sebe spravil 24KM in je bil hkrati dovolj lahek,  da so ga lahko vstavili v zadek avtomobila,  ne, da bi pokvaril lego na cesti. Motor je imel ventilator, ki je pošiljal hladen zrak preko hladilnih reber na cilindre. Oljna črpalka s hladilnikom pa je zagotavljala dobro mazanje. Adolf Hitler je avto uradno poimenoval KdF - Wagen oz. Kraft durch Freude (moč skozi veselje).  Svet pa mu je zaradi oblike, ki spominja na hrošča, dal ime HROŠČ.

V povojnem obdobju je bil hrošč v svoji kategoriji superioren z največjo hitrostjo 115 km/h, do 100 km/h je pospešil v 27,5 sekundah, porabil pa je 7,6 litra na 100 kilometrov. Kar je bilo dosti bolje od sodobnikov Citroen 2CV in Morris Minor in konkurenčno modernejšim malčkom iz 60-ih, kot je bil mini. Vsi pa niso bili tako navdušeni. Navkljub izjemnim prodajnim rezultatom v ZDA, ali pa prav zaradi njih, ga je Henry Ford II. Opisal kot ''majhno škatlo''. V 50-ih in 60-ih je hrošč doživel mnogo kozmetičnih in mehaničnih izboljšav. Leta 1967 je tehtal je 840 kg, kar je bila tipična teža za evropski avto tistega časa, največja hitrost je bila 130 km/h.

Čeprav je v 60-ih doživljal izjemen uspeh, se je moral hrošč kmalu soočiti s konkurenčnejšim dizajnom. Japonci so uspehe doživljali v Severni Ameriki, pa tudi Američani sami so razvili podobne modele – Ford Pinto, Chevrolet Vega in AMC Gremlin v 70-ih. Prodaja v Evropi je začela v sedemdesetih letih upadati, zato so skušali hrošča nadomestiti z nekaj drugimi modeli, ki pa se na spolzkih terenih svetovnega trga niso dobro odrezali. Leta 1974 se je VW znašel v finančnih težavah, ki mu jih je uspelo premostiti šele s pomočjo prav tako legendarnega golfa (v ZDA so ga imenovali rabbit). Toda medtem ko so golfa do današnjih dni periodično posodabljali in je od prvotne zasnove ostalo le nekaj malega, je hrošč skozi vso svojo ''kariero'' ob minornih posegih ohranil originalno podobo.

Prav tako kot njegova sodobnika mini in diana (2CV), je hrošč že zgodaj začel veljati za kultni avto zaradi povezanosti s hipijevskim gibanjem in surf kulturo, kakor tudi zaradi unikatne in domiselne oblike. Hrošč je denimo lahko plaval na vodi zahvaljujoč neprepustni konstrukciji, bil je tudi nekakšen predhodnik ''umetniških'' avtomobilov. Ničkolikokrat se je pojavil v hoolywoodskih filmih – v komediji What's Up, Doc? (1972), Barbra Streisand in Ryan O'Neal po dramatičnem avtomobilskem zasledovanju končata na plavajočem hrošču v zalivu San Francisca.

Hrošč se je zanšel tudi na ovitku legendarne plošče Beatlov Abbey Road v bližini zebre, ki jo prečkajo člani skupine. Bil je last enega od prebivalcev, ki so živeli nasproti snemalnega studia. Po izidu albuma so s slavnega hrošča nenehoma kradli tablice, leta 1986 so ga prodali na dražbi in je trenutno na ogled v Volkswagnovem muzeju v nemškem Wolfsburgu.

Hrošča so po svetu različno poimenovali, vsa imena pa so ljubka: cepillo (krtača, Dominikanska republika), kuplavolkkari (hrošč, Finska), coccinele (pikapolonica, Francija in Haiti), buba (Srbija, Hrvaška, Makedonija), folcika (Bosna in Hercegovina) Käfer (Nemčija, Avstrija, Švica), cucaracha ali cucarachita (ščurek, Gvatemala), bogar (hrošč, Madžarska), bjalla (Islandija), kodok (žaba, Indonezija), folex (žaba, Iran), agroga (žabica, Irak), bimba (Izrael), maggiolino (hrošč, Italija), kifuu (Kenija), vabole (Latvija), kura (želva, Malezija), scoro-scoro (Namibija), garbus (grbavec, Poljska), tortuga (želva, Panama), kobe (Tanzanija), boblen (Danska), boruk (Češka), kostenurka ali brambar (Bolgarija), kabuto-mushi (brenčeči hrošč, Japonska), kamplubaga ali tosbaga )želva, Turčija), buburuza ali broasca / broscuţă (pikpolonica, žabica. Romunija), mwendo wa kobe (želvja hitrost) ali mgongo wa chura (žabji hrbet, svahili) ...

Hrošč je torej najbolje prodajani model vseh časov , prav tako je model, ki so ga najdlje izdelovali in bo to zagotovo tudi ostal. Zaradi duše, ki so mu jo vdahnili ljubitelji, je bil vedno videti mladostno. Skupaj z voznikom.

* leta 1945 so izdelali samo 54 hroščev
* leta 1946 so izdelali 10.200 hroščev
* 5.avgusta 1955 je bil izdelan 1.000.000 hrošč
* 17. februarja 1972 narejen hrošč No. 15,007.034 in s tem so pri VW potolkli prodajni rekord "Forda T"
* leta 1974 so v Wolfsburgu prenehali s proizvodnjo hroščev
* 30.julija 2003 je bil v Mehiki izdelan zadnji hrošč "El Rey"
* skupaj je bilo izdelanih 21.529.480 hroščev

https://www.youtube.com/watch?v=EyRN5u59zyM
http://www.hroscklub.com/index.php?option=com_content&view=article&id=12&Itemid=147
https://www.youtube.com/watch?v=1qB0lb401ZU
https://www.youtube.com/watch?v=fe2adlBreO8


                  El Rey - zadnja mehiška volkswagen limuzina na svetu


                                                        Prototip iz leta 1932


                                                  Typ 82 Kübelwagn iz leta 1939


                                             Hrošč in rekordi študentov


                                             Še pomnite - Herbie


                                                                            Predelani lepotec


Zoran I: komentar modifikovan dana: Wed Aug 03, 2016 12:31 am; prepravljeno ukupno 9 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Mon Aug 01, 2016 7:30 pm

ANDREAS NIKOLAUS NIKI LAUDA

Na današnji dan mineva že 40 let od leta 1976 ko je na dirki v Nurburgringu Niki Lauda je že v drugem ovinku ob 14 uri 31 minut izgubil nadzor nad Ferrarijem, ki je v nesreči zagorel. Na dirkalni stezi Nordschleife, ki je bila dolga 22.835 km, je na rahlo mokrem asfaltu v ovinku Bergwerk izgubil oblast nad vozilom in udaril v zaščitno ograjo ter pri tem zagorel. V njegov Ferrari je potem udaril še dirkač Brett Lunger. Iz vozila so mu pomagali dirkači Harald Ertl z gasilnim aparatom, Guy Edvards in Arturo Merzario, ki so ga brez čelade, komaj izvlekli iz gorečega Ferrarija.  Trikratnega svetovnega prvaka (1975, 1977, 1984) so s hudimi opeklinami ob 15 uri in 10 minut prepeljali s helikopterjem v bolnišnico v Adenau po eni uri v Ludwigshafen ter zaradi resnosti poškodb še v Mannheim. Takrat je imel počeno ličnico, opekline 1 in 3 stopnje po rokah in obrazu ter poškodbe desne veke ter uhlja. Vse njegovo življenje bodo vidne posledice nesreče, toda ostal je živ. Po samo 42 dnevih od nesreče in rehabilitacije je že nastopil na veliki nagradi v Monzi in osvojil fantastično 4 mesto. V Formuli 1 je tekmoval za moštva March-Ford, BRM, Ferrari, Brabham-Alfa, McLaren Ford in McLaren TAG Porsche.
V nadaljevanju svoje kariere je bil tudi svetovalec ekipe Scuderia Ferrari v letih 1993 do 1995 in je pripomogel k uspehu Michaela Schumacherja, v letih 2001 in 2002 pa je bil športni direktor in šef ekipe Formule 1 British Jaguar Racing ter od leta 2012 pa je glavni neizvršni športni direktor z velikimi uspehi v zadnjih letih pri ekipi Formule 1 Mercedes AMG Petronas. 

Število dirk F.1. - 171
Število točk - 420,5
Število zmag - 25
Število drugih mest - 20
Število tretjih mest - 9
Število pole position - 24
Najhitrejši krog - 24
Število stopničk - 54
Število startov iz 1.vrste - 31
Število kilometrov v vodstvu - 7.188
Svetovni prvak F.1. - 1975, 1977 in 1983

https://www.youtube.com/watch?v=PYgjRTWhWi8
https://www.youtube.com/watch?v=OxX3vSPehAo
https://www.youtube.com/watch?v=CfoCMbFiwl8
https://www.youtube.com/watch?v=8F5BaQ6a6Jw
https://www.youtube.com/watch?v=yDEq4mVqocY
https://www.formula1.com/en/championship/drivers/hall-of-fame/Niki_Lauda.html
http://autosprint.corrieredellosport.it/news/formula1/2016/08/01-393639/1_agosto_76_lauda_nel_rogo_dellinferno_verde/
https://www.mercedesamgf1.com/en/mercedes-amg-f1/
https://www.mercedesamgf1.com/en/mercedes-amg-f1/amg-f1-team/amg-f1-management/niki-lauda/
http://www.laudamotion.com/
http://aviapages.com/company/lauda-motion/
https://www.formula1.com/en/latest/features/2015/6/paddock-postcard-from-austria.html



                                                                          Niki Lauda in Ferrari 312 T


                                                                      Niki Laura in Ferrari 312 T2

  
                        Niki Lauda in McLaren Porsche TAG MP4/2B

    
                                  Il mio mondiale Turbo 1984                                                                                    Velika tekmeca Niki Lauda in James Hunt

Si srečen?
»Ne razbijam si glave z ugotavljanjem, če sem. Vedno se trudim, da bi delal tisto, kar ljubim in tisto kar me osrečuje in do sedaj sem v tem  zmeraj uspel. Če je to biti srečen, potem, da, sem srečen človek«.
NIKI LAUDA: IL MIO MONDIALE TURBO, I Libri Sprint Serie Oro, Conti Editore, novembre 1984;
http://www.gilena.it/libri/nik...
Vir: osebni arhiv

 
                      Nikijeva ljubezen so letala v njegovi družbi Fly Niki, ki jih tudi kot kapitan osebno pilotira


Niki Lauda - McLaren MP4-2 in Gerhard Berger - Ferrari F1/87-88C na dirki Legend Parade v Spielbergu Avstrija 20.junija 2015


Zoran I: komentar modifikovan dana: Tue Aug 02, 2016 12:59 pm; prepravljeno ukupno 15 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Tue Aug 02, 2016 6:11 am

1. kolovoza 1291. uzima se u Švicarskoj simboličkim datumom osnutka države i slavi se kao nacionalni blagdan. Na taj dan je datirana povelja kojom su prva tri kantona - Schwyz, Uri i Unterwalden (upravno podijeljen u dva polukantona Obwalden i Nidwalden) sklopili savez. Pristupanje dodatnih kantona tijekom sljedećih stoljeća može se smatrati širenjem tog početnog saveza. Schwyz je dao ime državi Švicarskoj koja se na njemačkom jeziku naziva Schweiz, a u švicarskim njemačkim dijalektima ime Schwyz se koristi kako za grad i kanton tako i za čitavu Švicarsku.
Danas postoji ukupno 26 kantona, s tim da se tradicionalno šest kantona smatra 'polukantonima'. Ovaj naziv ipak nije sasvim odgovarajući budući da ustav iz 1999. navodi 26 ravnopravnih kantona. Polukantoni imaju istu institucionalnu strukturu i ista prava i obveze kao i drugi kantoni, uz iznimku da izabiru jednog predstavnika u švicarskom Vijeću kantona, dok drugi kantoni izabiru po dva.
Prva tri kantona nalaze se u središnjem alpskom području i bili su prilično šumoviti (nazivali su ih i šumskim kantonima). Relativno su maleni, pa je prostor cijele prve Švicarske zauzimao manje od 3.000 četvornih kilometara.





Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 03, 2016 6:03 pm

ALEKSANDER ISAJEVIČ SOLŽENICIN

Na današnji dan leta 2008 je v 90. letu starosti umrl ruski pisatelj in zgodovinar Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Za njegovo glavno delo velja roman Arhipelag Gulag, napisan med letoma 1958 in 1968, s katerim je Zahodu predstavil sistem delovnih taborišč gulagov, v katerem so posebej pod vladavino Stalina umrli tisoči. Solženicin, ki mu je Sovjetska zveza odvzela državljanstvo, si je drugi dom ustvaril v Vermontu v ZDA, kjer je ostal do svoje zmagoslavne vrnitve v domovino leta 1994. S štiriletno zamudo je prejel leta 1970 Nobelovo nagrado za književnost.

O svojem življenju naj spregovori sam. "Rodil sem se 11. decembra 1918 v Kislovodsku. Moj oče, študent filološkega oddelka moskovske univerze, ni končal študija, ker je leta 1914 kot prostovoljec odšel na vojno. Postal je topniški častnik, ostal ves čas na vojni in umrl poleti 1918, pol leta pred mojim rojstvom. Vzgajala me je mati Taisja Ščerbakova, strojepiska in stenografinja v Rostovu ob Donu, kjer so mi tekla tudi otroška in deška leta. Tam sem 1936 končal srednjo šolo." Aleksander, ki ga je mati klicala Sanja, se je v srednji šoli zanimal predvsem za naravoslovje. Zelo rad je bral. "Že od mladih nog sem čutil v sebi željo po pisateljevanju, ki je ni v meni nihče posebej zbujal, pisal veliko navadnih mladostnih neumnosti in že v tridesetih letih poskušal kje kaj objaviti, vendar moji rokopisi niso bili nikjer sprejeti." Želel je študirati književnost v Moskvi, zaradi skromnih finančnih možnosti se je vpisal na matematični oddelek rostovske univerze. "Matematika je odigrala blagodejno vlogo v mojem življenju. Vsaj dvakrat mi je rešila življenje; bržkone bi ne bil preživel osem let taborišč, če me ne bi bili kot matematika vzeli v tako imenovano 'šaraško'." Od leta 1939 do 1941 je vzporedno s fiziko in matematiko študiral tudi na dopisnem oddelku moskovskega inštituta za zgodovino, filozofijo in književnost. Ko je po uspešno končanem študiju matematika dobil štipendijo, se je leta 1940 skrivaj poročil z Nataljo Aleksandrovno Rešetovsko, ki mu je rodila dva sina. Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne je bil vpoklican v Rdečo armado, kjer je bil po zaslugi matematike prestavljen na topniško šolo, ki jo je po skrajšanem postopku končal novembra 1942.

Postal je komandir izvidniške topniške baterije in v mnogih bojih se je tako izkazal, da je bil dvakrat odlikovan. Februarja 1945 pa je bil v Vzhodni Prusiji aretiran zaradi "nespoštljivih izrazov o Stalinu" v dopisovanju s prijateljem. Obsojen je bil na osem let taborišč. Kazen je prestajal v različnih taboriščih. Marsikaj tega, kar je doživel v teh ustanovah, je Solženicin popisal v romanu Prvi krog. V taborišču v Kazahstanu je zbolel za rakom, od katerega je čudežno ozdravel (Rakov oddelek). Ko je "odsedel" svojih osem let taborišč, je od službe državne varnosti dobil odločbo, da ne sme biti izpuščen na prostost, temveč mora biti poslan v "večno izgnanstvo". Ko je po Stalinovi smrti (1953) postal prvi sekretar sovjetske partije Nikita Hruščov, ki sprožil boj za destalinizacijo, je bil Solženicin uradno rehabilitiran. Leta 1962 je izšel njegov roman En dan Ivana Denisoviča. Odjuga ni trajala dolgo - leta 1964 je Hruščova zamenjal Brežnjev, ki je Solženicina označil tudi za fizično nenormalnega človeka in shizofrenika. Snov njegovih del, ki so naperjena proti Sovjetski zvezi, so "njegova fiksna ideja". V Sovjetski zvezi niso smeli objaviti nobenega Solženicinovega dela. Njegovo spisi so se širili "pod roko" v tako imenovanih samizdatnih prepisi in nekateri so prišli tudi v tujino. Leta 1969 so ga izključili iz zveze sovjetskih pisateljev, kmalu zatem pa je prejel Nobelovo nagrado za književnost za leto 1970, vendar ni šel v Stockholm iz upravičene bojazni, da mu bodo preprečili vrnitev v domovino. Februarja 1974 so ga nasilno izgnali: najprej ga je sprejel nemški nobelovec Heinrich Holl, potem je bil nekaj časa v Švici, od tam pa se je z družino preseli v ZDA. Brž ko je bilo mogoče, se je vrnil domov. To je bilo leta 1994. In iz domovine je odšel v večnost.
http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2127-aleksander-solzenicin

http://www.solzhenitsyn.ru/
http://www.solzhenitsyn.ru/main.php
http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/literature/laureates/1970/solzhenitsyn-bio.html
http://www.mladina.si/44380/kako-skuhati-ljudozerca/
http://www.delo.si/kultura/umrl-nobelov-nagrajenec-solzenicin.html
http://www.bajta.si/aleksander-solzenicin-en-dan-ivana-denisovica-1971
https://www.dnevnik.si/338780                                                                                         

NAJPOMEMBNEJŠA DELA

* En dan v življenju Ivana Denisoviča - 1962
* Prvi krog - 1968
* Rakov oddelek - 1968
* Avgust 1914 - 1971
* Arhipelag Gulag - 1974 - 1975
* niz Rdeče kolo - 1983
* Dve stoletji skupaj - 2003                                                                 

  
                              Aleksander Isajevič Solženicin                                                                                       Nobelov nagrajenec 1970


Zoran I: komentar modifikovan dana: Thu Aug 04, 2016 10:41 pm; prepravljeno ukupno 3 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Thu Aug 04, 2016 3:00 am

4. kolovoza 1875. u Kopenhagenu (København) je umro Hans Christian Andersen, svjetski slavan danski pisac bajki, među kojima su poznate 'Mala sirena', 'Djevojčica sa žigicama', 'Snježna kraljica', 'Ružno pače', 'Carevo novo ruho', 'Palčica', 'Princeza na zrnu graška', 'Postojani kositreni vojnik' i mnoge druge. Smatra se i tvorcem danske realistične proze.
Andersen je rođen 2. travnja 1805. u gradiću Odenseu. Bio je sin siromašnog postolara i majke koja je poslije smrti muža kako bi prehranila sebe i sina prihvaćala razne poslove. Mučno se probijao do književne afirmacije. U četrnaestoj se godini Andersen, bez redovnog školovanja i bez igdje ičega, uputio u Kopenhagen kako bi pohađao kazališnu školu s baletom i pjevanjem. No, uskoro su ga otpustili kao potpuno nedarovitog.
Uz pomoć pokrovitelja, direktora Kraljevskog kazališta Jonasa Collina (za kojeg je radio dok se školovao), Andersen je uspio završiti školovanje i studij na sveučilištu. Najprije je pisao prozna i pjesnička djela, a nešto kasnije počeo je i putovati, najprije po domovini, a onda gotovo po svim europskim zemljama, a naročito Italiji, Francuskoj i Njemačkoj. Putovao je također i po Aziji i Africi, sve vrijeme stvarajući pisanjem. Prvo uspješno djelo bio je putopis 'Šetnja od Holmenskog kanala do istočne točke otoka Amagera' iz 1829. No, postao je poznat romanom 'Improvizator' iz 1835., koji je napisao nakon putovanja po Italiji, oslikavajući u njemu borbu mladog pisca za afirmaciju. Nakon života ispunjenog bogatim književnim radom i putovanjima, Andersen je umro u Kopenhagenu kao počasni profesor i počasni građanin Odensea.
Kad su se pojavile njegove danas čuvene bajke, publika i kritika u početku na njih nisu obratile puno pažnje, premda su one najbolje što je Andersen napisao i zbog čega je ušao među najomiljenija imena svjetske književnosti.
Njegova djela, prevedena na preko 150 jezika i tiskana u milijunima primjeraka diljem svijeta, bila su nadahnuće za stvaranje mnogih kazališnih djela, baletnih predstava, filmova, skulptura i slika.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Thu Aug 04, 2016 7:36 pm

U rijetkom takvom slučaju, 4. kolovoza 1578. jedan rimokatolički kardinal postao je kralj.
Bio je to Henrik I od Portugala (Henrique o Cardeal-Rei), rođen 1512. u vladajućoj portugalskoj dinastiji. Njegov otac Manuel I bio je kralj Portugala, ali Henrik je imao čak četiri starija brata, pa nije bilo očekivano da će naslijediti očevo prijestolje. Stoga su mladog Henrika uputili u crkvenu karijeru. Postao je nadbiskup Brage, nadbiskup Evore i veliki inkvizitor Porugala. Kardinalom je proglašen 1545., a u to vrijeme velikih zemljopisnih otkrića Portugal je postao svjetska pomorska sila. Njegovi brodovi imali su praktički monopol na trgovinu s Azijom preko Indijskog oceana i plovili su od Brazila do Afrike, Indije i Kine. Portugalsko kolonijalno carstvo doseglo je površinu od oko 4 milijuna kvadratnih kilometara. Godine 1543. portugalski su jedrenjaci doprli do Japana, kao prvi europski brodovi koji su ikada posjetili tu daleku zemlju. Sudbina je htjela da su sva četiri Henrikova starija brata umrla prije njega, kao i svi muški potomci te braće, pa je red na nasljeđivanje kraljevskog prijestolja došao na kardinala. Nije to mogao odbiti jer je bio posljednji izdanak dinastije Aviz-Beja. Postavši kraljem, Henrik se htio razrediti kako bi se mogao oženiti i nastaviti dinastiju. Međutim, papa Grgur XIII. (Ugo Boncompagni), po kome se zove današnji gregorijanski kalendar, nije ga želio osloboditi crkvenih zavjeta. Henrik je umro nakon dvije godine vladanja i s njime je izumrla dinastija Aviz-Beja. Nakon kratke vladavine od 33 dana Antónia I (sin iz vanbračne veze jednog od Henrikove braće, kojem nisu priznavali pravo na prijestolje), Portugalom su zavladali strani kraljevi iz dinastije Habsburg - najprije španjolski kralj Filip II.


Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Aug 05, 2016 7:59 pm

FRIDERICH ENGELS

Na današnji dan leta 1895 je v Londonu umrl Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma in dialektičnega materializma.
Deloval je v “Zvezi komunistov” ter v prvi in drugi internacionali. Skupaj z Marxom je napisal Komunistični manifest, Anti During – Izvor družine, privatne lastnine in države.
Pisal je tudi naravoslovno-filozofska in zgodovinska dela. Rodil se je 28. novembra 1820 v Wuppertalu.

POMEMBNEJŠA DELA

* Sveta družina (skupaj z Marxom) (Die heilige Familie), 1844
* Položak delavskega razreda v Angliji (Die Lage der arbeitenden Klasse in England), 1844
* Gospoda Evgena Dühringa prevrat v znanosti: (Anti-Dühring) (Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft)
* Izvor družine, privatne lastnine in države (Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats). 1844
* Komunistični manifest (skupaj z Marksom) (Manifest der kommunistischen Partei), 1848

https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm

KOMUNISTIČNI MANIFEST


V tem delu je genialno jasno in nazorno orisan novi svetovni nazor - dosledni materializrm, ki obsega tudi področje družbenega življenja, dalje dialektika kot najbolj vsestranski in najglobji nauk o razvoju ter teorija razredne borbe in svetovno zgodovinsko revolucionarne vloge proletariata, tvorca nove, komunistične družbe.
V.I.LENIN

Manifest komunistične partije je visoka pesem marksizma.
J.V.STALIN


                                                   Vladimir Ilič Lenin, Friderick Engels in Karl Marx

  

         Vir: Cankarjeva založba v Ljubljani 1949 - lastni arhiv                                          Znamka ZSSR 1960                                   Kuba - 1 pesos 2002
Na vrh Go down
semsudin
Podporučnik
Podporučnik


Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 1287
Član od : 2013-03-11
Dob : 49
M(j)esto GRABOVAC, VELIKA KLADUSA

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Aug 05, 2016 9:28 pm


Na današnji dan 05 08 1984 umro je Holivudski glumac Ričard Barton(Richard Burton)koji je na prostorima bivše Jugoslavije 1973 godine u filmu Sutjeska uspješno glumio lik Tita.Zanimljivo je da nikad u svojoj karijeri nije osvojio nagradu oskar a bio je nominovan 7 puta.
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Aug 05, 2016 11:39 pm

MARILYN MONROE - NIRMA JEAN MORTENSON - BAKER

Na današnji dan leta 1962 je umrla Marilyn Monroe. Filmska zvezdnica naj bi zaužila preveč uspavalnih tablet. Rodila se je 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jean Mortenson ali Baker. Posnela je več kot 30 filmov in je veljala za tip "naivne svetlolase seksbombe". Med filmi, ki jih je posnela, velja omeniti predvsem Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Neprilagojeni in Avtobusna postaja.

https://www.goodreads.com/author/quotes/82952.Marilyn_Monroe

CITATI

* "Moja težava je, da se ženem ... skušam postati umetnica in resnična in včasih se počutim na robu norosti, ko se trudim le, da bi iz sebe izvabila moj najpristnejši del. A to ni lahko. Vedno imam občutek, da sem resnično zlagana."
* Bolj kot vse drugo si želim biti velika zvezda.
* Kariera je čudovita stvar, a ne moreš se priviti ob njo v hladni noči.
* Včasih mislim, da bi bilo lažje izogniti se starosti in umreti mlad, a potem ne bi nikdar dovršil svojega življenja, ne? Nikdar se ne bi zares poznal.
* V Hollywoodu je dekletova krepost precej manj pomembna kot njena pričeska. Ocenjujejo te glede na to, kakšen je tvoj videz, ne, kdo si. Hollywood je kraj, kjer ti plačajo tisoč dolarjev za poljub in petdeset centov za tvojo dušo. Vem, ker sem prvo ponudbo dovolj pogosto zavrnila in se "šparala" za 50 centov.
* Psi me nikdar ne ugriznejo. Le ljudje.
* Seks je del narave. Jaz pa se ravnam po naravi.
* Vedela sem, da pripadam javnosti in svetu, ne zato, ker bi bila pametna ali lepa, temveč ker nisem nikdar pripadala čemur koli ali komur koli drugemu.
* Sekssimbol postane stvar in jaz sovražim biti stvar. A če moram že biti simbol nečesa, raje vidim, da sem simbol seksa kot kakšne druge stvari, za kar imamo simbole.
* Če bi spoštovala vsa pravila, ne bi nikdar prišla kamor koli.
* Hočem se postarati brez face-liftov ... Hočem imeti pogum ostati zvesta obrazu, ki sem ga ustvarila.
* Slava je muhasta, in jaz to vem. Ima svoje nagrade, a tudi slabe strani, in jaz sem izkusila oboje.
* Moje iluzije niso imele ničesar opraviti s tem, da bi mislila, da sem dobra igralka. Vedela sem, kako tretjerazredna sem. Dejansko sem čutila pomanjkanje talenta, kot da bi šlo za poceni oblačila, ki jih nosim navznoter. A moj Bog, kako sem se hotela naučiti, spremeniti, izboljšati!
* Če igram neumno dekle in postavim neumno vprašanje, moram zadevo speljati do konca. Kaj pa naj naredim - pri tem izgledam inteligentno?
* Vzgojena sem bila drugače od povprečnega ameriškega otroka, ker povprečnega otroka vzgojijo tako, da se pričakuje, da bo srečen - s tem mislim uspešen, srečen in točen.
* Včasih, ko sem gledala v hollywoodsko noč, sem si mislila, da mora biti na tisoče deklet, ki tako kot jaz sedijo same in sanjajo, da bi postale filmske zvezde. A ne bo me skrbelo za njih. Jaz sanjam najmočneje.
* Straši me. Vsi ti ljudje, ki jih ne poznam, včasih so tako čustveni - mislim, če te ljubijo tako močno, ne da bi te poznali, te lahko v enaki meri tudi sovražijo. (O slavi)
* Prosim, ne naredite me za šalo. Končajte intervju s tistim, v kar verjamem. Hočem biti umetnica, igralka z integriteto.
* Kariera se rodi v javnosti - talent v zasebnosti.
* Hočem biti umetnica, ne erotična nakaza. Nočem biti prodana javnosti kot celuloidni afrodizijak.
* Če ti uspe dekle nasmejati, jo lahko pripraviš do česar koli.
* Pametno dekle zapusti, preden jo zapustijo.

»Zelo pogosto je dovolj samo, da si poleg nekoga. Ni potreben dotik, niti pogovor. Zadosten je občutek, ki poteka med vama, da se zavedate, da niste sami.«
Marilyn Monroe


                                     

                                                                                     Njena zadnja objavljena fotografija
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Aug 06, 2016 9:55 pm

6. kolovoza 1890. električna stolica prvi put u povijesti upotrijebljena je kao sredstvo izvršenja smrtne kazne. Na njoj je usmrćen William Kemmler, osuđen za ubojstvo supruge sjekirom. Smaknuće je obavljeno u zatvoru Auburn u američkoj saveznoj državi New York. Novouvedena električna stolica izazvala je dosta kontroverzi, a osuđenikov odvjetnik prigovorio je da je nova metoda preokrutna.
Električnu stolicu izumio je njujorški zubar Alfred P. Southwick 1888., ali zakon nije precizirao koju struju treba koristiti. Njujorško Medicinsko-pravno društvo, neformalno društvo sastavljeno od liječnika i odvjetnika, dobio je zadatak razrade pojedinosti.
U to vrijeme je trajao poznati sukob između pristalica istosmjerne (Edison) i izmjenične struje (Tesla). Naime, Edison se zalagao da se u američke domove uvede istosmjerna struja. Zato su Edisonovi suradnici za stolicu namjerno upotrijebili izmjeničnu struju, kako bi se time dokazalo da je ona mnogo opasnija za korištenje, i kako bi američka javnost stekla odbojnost prema njoj. Zagovornik Tesline izmjenične struje industrijalac George Westinghouse bio je protiv električne stolice i složio se s osuđenikovim odvjetnikom da je takva kazna preokrutna.
Unatoč svim prigovorima optuženi Kemmler je smaknut. Prije spajanja na stolicu obrijan mu je vrh glave. Sve je nadgledao dužnosnik naziva državni električar (state electrician), zapravo u ulozi krvnika. Kemmleru je prekrivena glava i puštena je struja od 1000 volti tijekom 17 sekundi. Kad su isključili struju Kemmler je ipak još disao. Liječnik je povikao: 'Uključite ponovno struju. Brzo - bez odgađanja!' Pustili su ovaj put 2000 volti, sve dok Kemmlerova koža nije počela gorjeti. Dvoranom se proširio užasan miris spaljenog mesa, tako da su svjedoci željeli pobjeći van. Westinghouse je komentirao taj debakl: 'Bolje bi učinili da su koristili sjekiru.' Prisutni reporter izvijestio je da je prizor bio užasan, mnogo gori od vješanja.
Ipak, električna stolica je ušla u upotrebu kao način izvršenja smrtne kazne u SAD, a od 1924. i na Filipinima. Nakon što je 1977. izumljena smrtonosna injekcija, udio usmrćivanja električnom stolicom je znatno pao. U posljednje vrijeme koristila se u sedam američkih saveznih država, Alabami, Virginiji, Kentuckyju, Nebraski, Tennesseeju, Floridi i Georgiji. Jedini je način izvršenja samo u Nebraski. U zakonima Oklahome i Illinoisa moguće ju je ponovno uvesti ako se injekcija proglasi neustavnom.


Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sun Aug 07, 2016 1:33 pm

OLIVER NORVELL "BABE" HARDY - OLIO

Na današnji dan leta 1957 je umrl Oliver Hardy, polovica igralskega dueta Stan in Olio. Hardy se je rodil 18. januarja 1892 v Harlemu v Združenih državah Amerike. Skupaj s Stanom Laurelom sta v več kot 200 filmih utelešala neenak par, znan pod imenom Stan in Olio – Suhi in Debeli. Proslavila sta se v filmih Fra Diavolo, Leteča vraga, Bruca v Oxfordu in Plesna učitelja.

https://www.youtube.com/watch?v=chhQZkoKqxk
https://www.youtube.com/watch?v=dUJ7esxF_J8
https://www.youtube.com/watch?v=IUNd2FBQkg0
https://www.youtube.com/watch?v=8qcI-F8CxDw
https://www.youtube.com/watch?v=zVMuJtK1UJc
http://www.stanlaurelandoliverhardy.com/autographs.htm
https://www.youtube.com/watch?v=23NPuJQ2v1E
https://www.youtube.com/watch?v=tjLP7Ewzrdw
http://www.laurelandhardyforum.com/forum/viewtopic.php?f=4&t=18739


                                                Oliver Hardy


                                                                  Olio in Stan v njunem elementu


                                         Opica z imenom Mary

 
                            Stan Laurel in Oliver Hardy leta 1957


                Kip Stan Laurel in Oliver Hardy pred zgradbo Hardy Coronation Hall Theatre, Ulverston, Cumbria, England


Zoran I: komentar modifikovan dana: Mon Aug 08, 2016 12:06 am; prepravljeno ukupno 5 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sun Aug 07, 2016 6:12 pm

7. kolovoza 1947. ekspedicija pod vodstvom norveškog pomorskog biologa i antropologa Thora Heyerdahla dovršila je svoje znamenito putovanje na splavi Kon-Tiki. Tom je ekspedicijom Heyerdahl želio dokazati da postoji mogućnost da su polinezijske otoke u prošlosti naselili ljudi iz pretkolumbovske Južne Amerike. Ekspedicija na splavi Kon-Tiki, sagrađenoj tradicionalnim južnoameričkim metodama, isplovila je iz Perua 28. travnja 1947. Na splavi je bilo šest ljudi (uz Heyerdahla još četiri njegova sunarodnjaka Norvežana i jedan Šveđanin), a i jedna papiga.
Nakon 101 dan plovidbe splav Kon-Tiki doprla je do atola Raroia. Ukupno je ekspedicija prevalila oko 6.980 km, uz prosječnu brzinu od oko 1,5 čv. Atol Raroia, krajnja točka dosega Kon-Tikija, nalazi se unutar Otočja Tuamotu u Francuskoj Polineziji, oko 760 km od Tahitija i gotovo 1.000 km od otoka Bora-Bora. Heyerdahl je postigao svoj cilj, te je knjiga o ekspediciji postala bestseler, a dokumentarac o putovanju osvojio je Oscara 1951. godine. Ipak, za znanstvenu zajednicu Pacifik je naseljen putovanjima iz Azije, ne iz Južne Amerike, iako je Heyerdahl dokazao da su putovanja iz Južne Amerike u Polineziju moguća i primitivnim plovilom.





Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Mon Aug 08, 2016 11:45 pm

Prvi uspon na Mont Blanc, najviši planinski vrh Zapadne Europe, 8. kolovoza 1786. izveli su Francuzi Jacques Balmat i dr. Michel-Gabriel Paccard, a ljude je na uspon na tu planinu prethodno godinama poticao bogati Horace-Bénédict de Saussure, koji je ponudio znatnu nagradu onima koji ostvare taj pothvat. Jacques Balmat bio je u trenutku osvajanja Mont Blanca u srednjim dvadesetim godinama života, dok je Paccard bio otprilike pet godina stariji. Obojica su potjecala iz Chamonixa, alpskog grada smještenog u podnožju Mont Blanca koji danas pripada Francuskoj, no u vrijeme spomenutog prvog uspona pripadao je Savojskom Vojvodstvu, a Francuskoj je priključen u vrijeme Francuske revolucije.
Danas se vrh Mont Blanca nalazi na granici između Francuske i Italije (na talijanskom Monte Bianco) na nadmorskoj visini od 4.808 m, ali nije ga lako sa sigurnošću izmjeriti zbog velikih naslaga snijega i leda koja se trajno na njemu nalaze. Ispod Mont Blanca probijen je istoimeni tunel na kojem su radovi počeli 1957, a završeni 1964. Dug je 116 km i predstavlja jednu od glavnih prometnica koje idu kroz Alpe.
Iako se dugo vremena Mont Blanc navodio kao najviši vrh Europe danas je to vulkanski vrh Elbrus visok 5.642 m koji se nalazi na zapadnom Kavkazu u Rusiji. Naime, Kavkaz su geografi u prošlosti smještali u Aziju, ili u najboljem slučaju graničnom području Europe i Azije pa je jednostavnije za najviši europski vrh bilo smatrati Mont Blanc.


Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 10, 2016 7:28 am

KOŠARKAŠKA REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE

9.avgusta leta 1998 je košarkarska reprezentanca Jugoslavije v Atenah po zmagi v finalu proti Rusiji s 64:62 četrtič postala svetovni prvak. Prvič so bili plavi svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, zlato odličje pa so osvojili še leta 1978 v Manili in leta 1990 v Buenos Airesu.
http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/9-avgust-nagasaki-se-spremeni-v-rusevine/331662

ZLATE MEDALJE

* Svetovo prvenstvo 1970 - Ljubljana
* Evropsko prvenstvo 1973 - Španija
* Evropsko prvenstvo 1975 - Jugoslavija
* Evropsko prvenstvo 1977 - Belgija
* Olimpijske igre 1980 - Moskva
* Svetovno prvenstvo 1978 - Filipini
* Evropsko prvenstvo 1989 - Zagreb
* Svetovno prvenstvo 1990 - Argentina
* Evropsko prvenstvo 1991 - Rim

SREBRNE MEDALJE


* Evropsko prvenstvo 1961 - Beograd
* Svetovno prvenstvo 1963 - Brazilija
* Evropsko prvenstvo 1965 - Sovjetska zveza
* Svetovno prvenstvo 1967 - Urugvaj
* Olimpijske igre 1968 - Ciudat de Mexico
* Evropsko prvenstvo 1969 - Italija
* Evropsko prvenstvo 1971 - Nemčija
* Svetovno prvenstvo 1974 - Portoriko
* Olimpijske igre 1976 - Montreal
* Evropsko prvenstvo 1981 - Češkoslovaška
* Olimpijske igre 1988 - Seul

BRONASTE MEDALJE

* Evropsko prvenstvo 1963 - Wroclav
* Evropsko prvenstvo 1979 - Italija
* Svetovno prvenstvo 1982 - Kolumbija
* Olimpijske igre 1984 - Los Angeles
* Svetovno prvenstvo 1986 - Španija
* Evropsko prvenstvo 1987 - Atene

https://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanska_ko%C5%A1arkarska_reprezentanca
https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_ko%C5%A1arki_1970

http://www.rtvslo.si/kultura/film/luna-vasa-zlata-nasa-filmska-vrnitev-v-legendarno-leto-1970/360708
http://ekipa24.si/clanek/kosarka/reprezentancna-kosarka/53ffa0f07790d/reprezentance-na-sp-2014
http://www.delo.si/prosti-cas/kult/ko-niti-zlato-ni-bilo-prava-teza-uspeha.html?iskalnik=Irena%20%C5%A0taudohar

SVETOVNO PRVENSTVO 1998

Po olimpijskih igrah 1992 in 1996 ter svetovnem prvenstvu 1994 so ljubitelji košarke v Atenah pričakovali novo nadaljevanje sanjskih moštev Združenih držav Amerike. Zaradi bojkota igralcev lige NBA pa so Američani v grško prestolnico poslali amatersko ekipo, ki se ni uspela kosati z najboljšimi, čeprav je dvanajsterico vodil priznani strateg Rudy Tomljanovich.

Zato pa je bilo svetovno prvenstvo idealen poligon za vrnitev »plavih«. Jugoslavija, v okviru katere sta ostali le še Srbija in Črna gora, je po preklicu sankcij na mednarodni oder zmagovito stopila že na EP 1995. Željko Obradović z izjemno generacijo igralcev ni prepuščal ničesar naključju. Dejan Bodiroga, Alekdandar Đorđević, Željko Rebrača in soigralci, med katerimi pa ni bilo Vlada Divca in Predraga Danilovića so bili nadvse prepričljivi. Izgubili so le eno tekmo (v prvem delu tekmovanja so jih ugnali Italijani), pa so premagali Portoriko, Japonsko, Kanado, Grčijo, Argentino in po dvakrat Grčijo ter Rusijo.

Na videz je bila vrnitev na vrh dokaj gladka, vseeno pa so imeli »Jugosi« v polfinalu proti gostiteljem in v finalu proti Rusom kar precej dela. V ključnih trenutkih je vajeti igre v svoje roke prevzel Bodiroga, sicer tudi MVP turnirja. Med posamezniki so izstopali še Slovenec v italijanski reprezentanciGregor Fučka, Španec Alberto Herreros, Rus Vasilij Karašev in Litovec Arturas Karnišovas.
http://siol.net/sportal/kosarka/svetovno-prvenstvo-1998-25448?image=2


                         Zlati košarkarji na Svetovnem prvenstvu v Ljubljani

 

                                                    Ljubljana 1970                                                                                                  Manila 1978


                                                        S predsednikom Titom po povratku v Beograd


                              Predsednik Tito je za svoj 78. rojstni dan prejel zlato medaljo jugoslovanskih košarkarjev                              


                                                  Moskva 1980


                                                                         Zagreb 1989



Aleksander Djordević je dvignil pokal za zmagoslavje Jugoslavije
na 13. svetovnem prvenstvu. V dvorani Miru in prijateljstva je bil
tudi tedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja
Juan Antonio Samaranch (desno spodaj).
http://siol.net/sportal/kosarka/svetovno-prvenstvo-1998-25448?image=2


Zoran I: komentar modifikovan dana: Wed Aug 10, 2016 2:40 pm; prepravljeno ukupno 7 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 10, 2016 11:59 am

@Zoran I (citat):
9.avgusta leta 1998 je košarkarska reprezentanca Jugoslavije v Atenah po zmagi v finalu proti Rusiji s 64:62 četrtič postala svetovni prvak. Prvič so bili plavi svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, zlato odličje pa so osvojili še leta 1978 v Manili in leta 1990 v Buenos Airesu.

Hm, 1998. je postala prvi put prvak svijeta nova država Savezna Republika Jugoslavija.

Po tom sistemu zbrajanja medalja se moglo nać da su i npr. Bojan Križaj i Jure Franko osvajali medalje za SRJ.

Nelogično i nekorektno prosto zbrajanje.

Na vrh Go down
milutins
Poručnik
Poručnik


Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik Znacka PV
Broj komentara : 2434
Član od : 2009-08-19

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 10, 2016 2:31 pm

Ako zemlja za koju je nastupao takmicar na OI vise ne postoji kao pravna drzava medalje osvojene mislim da se pripisuju zemlji u kojoj je takmicar rodjen.Nije to slucaj samo u nasoj najnovijoj istoriji.Mnogi su ucestvovali na OI i nastupali za Austro Ugarsku koja takodje vise ne postoji.Bilo bi interesantno ( ako je vodjena evidencija) pogledati spisak osvajaca medalja za dvobojnu monarhiju.

_________________
ko istinu gudi,gudalom ga po prstima biju
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17810
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 10, 2016 2:42 pm

@milutins (citat):
Ako zemlja za koju je nastupao takmicar na OI vise ne postoji kao pravna drzava medalje osvojene mislim da se pripisuju zemlji u kojoj je takmicar rodjen.

Najčešće se te statistike vode odvojeno ili uz napomene, fusnote, nešto...., kako bi i bilo korektno.
U ovom konkretnom slučaju nije mogla SRJ osvojiti četvrti put naslov prvaka svijeta, nego prvi.

A samoinicijativno i jednostrano "može" kako god.
Na vrh Go down
milutins
Poručnik
Poručnik


Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik Znacka PV
Broj komentara : 2434
Član od : 2009-08-19

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 10, 2016 3:35 pm

U svakom slucaju je prva medalja za SRJ kolektivnom sportu je malo zeznuto( u timu su bili najcesce iz raznih republika),u individualnom je puno lakse, jednostavno pripisati te medalje zemlji rodjenja takmicara- mada i tu su problemi, zemlja tada nije pravno postojala.Mnogi iz bivsih kolonija su osvajali medalje za kolonizatore.
Stotine medalja su osvojili Ukrajinci pod zastavom SSSR? U principu sport i politika se nebi trebala mijesati.
Kome pripisati bronzanu medalju iz 1896 sa OI iz Atine, osvajac je cuveni arhitekta Momcilo Tapavica, pod zastavom Austro-Ugarske rodjen na danasnjoj teritoriji Srbije.

_________________
ko istinu gudi,gudalom ga po prstima biju
Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 5:31 pm

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 20/24Idi na stranicu : Previous  1 ... 11 ... 19, 20, 21, 22, 23, 24  Next
 Similar topics
-
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
» Na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: