FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 12 ... 21, 22, 23, 24  Next
AutorPoruka
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Aug 26, 2016 11:50 am

BORIS PAHOR

Na današnji dan leta 1913 se je v Trstu rodil priznani, večkrat nagrajeni slovenski pisatelj Boris Pahor.

Zgodba pisatelja, ki sodi danes gotovo med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike, se je torej začela 26. avgusta leta 1913 v Trstu. Komaj sedem let pozneje je kot deček gledal, kako je gorel slovenski Narodni dom v Trstu, in to je bil le začetek dolgoletnega preziranja in preganjanja, ki sta kasneje zaznamovala njegovo življenje.
Na lastni koži je izkusil mračne totalitarizme, ki so zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V 20. in 30. letih je najprej doživel pritisk fašističnega preganjanja, pečatu katerega sledimo zlasti v njegovih zgodnjih delih (Grmada v pristanu, Mesto v zalivu in Parnik trobi nji), kasneje pa tudi sovraštvo in uničevanje nacističnih taborišč.
Zaprt je bil v raznih taboriščih v Nemčiji, med drugim tudi v zloglasnem Dachauu, svoje taboriščne izkušnje pa je zapisal v zbirki novel Moj tržaški naslov in romanih Spopad s pomladjo in Nekropola.
Pahor je z Alojzom Rebulo v Trstu leta 1975 izdal knjigo z naslovom Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. Knjiga je vsebovala intervju s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Knjiga je povzročila velik škandal v Jugoslaviji in je pomenila začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Poleg prepovedi časopisa Zaliva, ki je knjigo izdal, v Jugoslaviji prepovedan, je bil vse do leta 1981 vstop v državo prepovedan tudi Pahorju
Pahorjevo značilno pripovedništvo je doživelo novo pomlad šele po osamosvojitvi Slovenije. Z najvišjim slovenskim priznanjem za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, je bil nagrajen leta 1992. Odlikovali so ga s častnim znakom svobode Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani pa ga je na pobudo filozofske fakultete nominirala za najvišje priznanje literarnega sveta - Nobelovo nagrado.
Pahor prejema priznanja in izraze spoštovanja tudi v tujini. Francija mu je med drugim podelila naziv vitez legije časti, Italija pa mu je za roman Nekropola podelila prestižno nagrado premio napoli. Kot prvi Slovenec je prejel naziv častni meščan Trsta.

http://www.slovenskaskupnost.org/gallery/detail/466
http://www.mladina.si/45174/boris-pahor-nekropola/
http://www.primorski.eu/stories/trst/260611_traka_voila_pahorju/#.V8C_QKJ-ZkU
http://www.primorske.si/2016/08/26/Dokler-bom-ziv-bom-skusal-to-ponavljati

NAJPOMEMBNEJŠA DELA:

* Moj tržaški naslov -1948
* Mesto v zalivu - 1955; skrajšano v Razgledih 1949 - 1951
* Svobodna polemika - 1952
*
  Vila ob jezeru - 1955
* Nomadi brez oaze - 1956
* Onkraj pekla so ljudje - 1958, 1978 leta izdan z naslovom Spopad s pomladjo, dramatizacija Igor Lampret in Marko Sosič, prevod v francoščino Printemsp difficile
* Kres v pristanu - 1959, 1972 izdane pod naslovom Grmada v pristanu
* Na sipini - 1960
* Mali samouk - 1963
* Parnik trobi nji - 1964
* Nekropola - 1967 - v francoščini je naslov Pèlerin parmi les ombres, Romar med sencami; prevod v Italijanščino Necropoli (Založba Fazi editori, več kot 30.000 izvodov;
* Skarabej v srcu - 1970
* Varno naročje - 1974
* Zatemnitev - 1975
* V labirintu - 1984
*
Ta ocean, strašno odprt -1989
*
Žlahtne transverzale - 1991
* Napoved nove plovbe - 1992
*
Slovenska svatba - 1995
* V vodoravni legi - 1997
* Zibelka sveta - 1999
* Dihanje morja - 2001
*
Notranji odmevi - 2003
* Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu - 2003
*
Meni pojejo fantje, meni pojejo! - 2004
* Trg Oberdan - 2006
*
Moje suhote in njihovi ljudje - 2008
*
Tre volte no -2009
*
Zalivi: čitanka - 2010
* Knjiga o Radi - 2012
*
Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar - 1961 - 1996 - 2010
* In mimo je šel spomin - Trenutni in ne prav trenutni zapisi - 1936 - 2010 - 2013


GRMADA V PRISTANU


“Nad ulico Commerciale ni bilo večera. Požar je bil nad strehami kakor od sonca, ki bi se raztapljalo in krvavelo v mraku. Openski tramvaj je stal; drevje v Ralijevem vrtu pa je bilo negibno v rdečem ozračju. In onadva sta tekla in se držala za roko in nad njima so letele po zraku iskre, ki so prihajale z Oberdankovega trga. […] Oberdankov trg je bil poln ljudi, ki so kričali v rdeči svetlobi. Okoli velike hiše pa so možje s črnimi srajcami plesali in vpili: »Viva! Viva« Tekali so sem in tja in kimali z glavami in vzklikali: »Eia, eia, eia!« In drugi so tedaj zakričali: »Alala!« In trobente gasilcev so takrat zatrobile skozi gneče, a je bila potem še večja zmešnjava, ker črni možje niso pustili avtomobilov, da bi prišli zraven. Obkolili so jih in plezali nanje in grabili gasilcem cevi iz rok.”
Boris Pahor, Grmada v pristanu



      
                                                       Boris Pahor                                                                                     Trg Oberdan                                   Nekropola


Zoran I: komentar modifikovan dana: Sat Aug 27, 2016 3:40 pm; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Aug 26, 2016 8:26 pm

Deklaracija prava čovjeka i građanina (fr. La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen), je jedan od osnovnih dokumenata Francuske revolucije, koji određuje pojedinačna prava (i kolektivna prava naroda prema državi).
Usvojen je od strane Ustavotvorne skupštine (Assemblée Nationale Constituante) 26. kolovoza 1789. kao prvi korak ka donošenju ustava.
Općenito se smatra jednim od temeljnih političkih dokumenata modernoga razdoblja. U njezinu sadržaju vidljivi su utjecaji američkih deklaracija prava (os. Deklaracije prava Virginije) koji pak počivaju na engleskoj Povelji o pravima iz 1689., prosvjetiteljske filozofije XVIII. st. (Rousseau, Voltaire, Montesquieu, Locke), fiziokrata pa i francuskih feudalnih povelja sloboda.
Deklaracija ima 17 članaka:
Čl. 1. Ljudi se rađaju i ostaju slobodni i jednakopravni. Društvene razlike mogu biti zasnovane samo na zajedničkoj koristi.
Čl. 2. Cilj svakog političkog udruživanja je očuvanje prirodnih i nezastarivih prava čovjeka. Ta prava su: sloboda, vlasništvo i otpor ugnjetavanju.
Čl. 3. Svaki suverenitet u bitnome počiva u narodu. Nijedno tijelo, nijedan pojedinac ne mogu obnašati vlast koja ne potječe iz naroda.
Čl. 4. Sloboda se sastoji u tome da svatko može činiti ono što nije na štetu drugima. Tako, izvršavanje prirodnih prava svakog čovjeka ima jedinu granicu u uživanju svih prava drugih pripadnika društva; te granice mogu biti utvrđene samo zakonom.
Čl. 5. Zakon smije braniti samo djelovanja škodljiva za društvo.
Čl. 6. Zakon je izraz opće volje. Svi građani imaju pravo osobno ili po svojim predstavnicima sudjelovati u njegovo stvaranju. On treba biti isti za sve, bilo da štiti ili da kažnjava. Budući da su svi građani pred zakonom jednaki, svi imaju jednaka prava na sve počasti, mjesta i javne službe, prema svojim sposobnostima, i bez drugih razlika osim onih što proizlaze iz njihovih vrlina i njihove nadarenosti.
Čl. 7. Nitko ne može biti optužen, uhićen ili pritvoren osim u slučajevima koje određuje zakon i na zakonom predviđen način. Oni koji potiču, požuruju, izvršavaju ili čine da drugi izvršavaju samovoljne odluke, trebaju biti kažnjeni; ali svaki građanin pozvan ili predan sudu na osnovi zakona treba se tome pokoriti, a pružanje otpora tome je kažnjivo.
Čl. 8. Zakon smije ustanoviti samo kazne točne i očito potrebne i nitko ne može biti kažnjen osim po zakonu ustanovljenom i objavljenom prije počinjenog prijestupa i legalno primijenjenom.
Čl. 9. Svaki čovjek smatra se nedužnim sve dok nije proglašen krivim. Ako je pritvor nužan, zakon mora jamčiti zaštitu njegove osobe.
Čl. 10. Nitko ne može biti pozvan na odgovornost zbog mišljenja, pa i religioznoga, ukoliko njegovo iskazivanje ne ometa javni red utvrđen zakonom.
Čl. 11. Slobodno priopćavanje misli i mišljenja je jedno od najdragocjenijih prava čovjeka; svaki građanin može govoriti, pisati i tiskati slobodno osim ako te slobode ne zloupotrebljava u slučajevima utvrđenim zakonom.
Čl. 12. Jamstvo prava čovjeka i građanina zahtijeva javnu silu: ta sila je dakle stvorena za boljitak svih, a ne za posebnu korist onih kojima je povjerena.
Čl. 13. Za održavanje javne sile i trošak uprave potreban je javni opći porez; on treba biti jednako raspoređen na sve građane, vodeći računa o njihovim mogućnostima.
Čl.. 14. Svi građani imaju pravo ustanoviti, sami ili preko svojih predstavnika, nužnost javnog doprinosa, slobodno nadzirati njegovu primjenu, te odrediti njegovu količinu, stopu, utjerivanje i trajanje.
Čl. 15. Društvo ima pravo od svakog javnog službenika tražiti izvješće o njegovu poslovanju.
Čl. 16. Nijedno društvo u kojem obveza prava i dioba vlasti nije određena, nije ustavno.
Čl. 17. Vlasništvo je nepovredivo i sveto pravo i nitko ga ne može biti lišen osim u slučaju zakonom predviđene i očite javne nužde, uz uvjet pravedne i predviđene odštete.
U vrijeme kada je načinjen nacrt Deklaracije markiza de Lafayettea i kada je usvojena od strane Ustavotvorne skupštine, smatrala se načinom prelaska s apsolutne na ustavnu monarhiju. Mnogi principi složeni u Deklaraciji su bili neposredno suprostavljeni institucijama i praksi režima predrevolucionarne Francuske. Konačno, Francuska je postala republika, ali je ovaj dokument ostao osnovni.
Šest tjedana nakon pada Bastilje i skoro tri tjedna poslije ukidanja feudalizma, Deklaracija je postavila doktrinu narodnog suvereniteta i jednakih mogućnosti te predstavlja jezgru korjenitog prestrojavanja društva.
Ova Deklaracija je s Američkom deklaracijom nezavisnosti (1776.) i Povelji o pravima (Bill of Rights) (1791.) utjecala na Opću deklaraciju o ljudskim pravima UN-a iz 1948.


Na vrh Go down
PORUCNIK
Kapetan
Kapetan


Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik Znacka PV
Broj komentara : 3894
Član od : 2014-08-01
Dob : 54
M(j)esto Bijelo Polje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Aug 26, 2016 10:27 pm

Ceskam se po glavi i pitam se  koja od ovih prava su primjenjiena, a koja zapostavljena u mojoj drzavi...

_________________
Bili smo veca 'gospoda' dok smo bili 'drugovi', nego sto smo drugovi, sad, kad smo gospoda.
porucnik ness
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Aug 27, 2016 3:56 pm

GERHARD BERGER

Na današnji dan leta 1959 se je rodil avstrijski dirkač Gerhard Berger. V formuli ena je na 210 dirkah 10-krat zmagal, 48-krat pa je stal na stopničkah za zmagovalce. Debitiral je leta 1984 pri ekipi ATS (D7), naslednje leto je vozil za Arrows (A8). Dokazal se je pri Benettonu (B186) leta 1986, ko je prvič dobil dirko. Zmagal je na VN Mehike. nato je v letih 1987 do 1989 vozil za Ferrari (F1/87, F187/88C, 640), v letih 1990 do 1992 je vozil za McLaren (MP4/5B, MP4/6, MP4/6B, MP4/7A), nato se je v letih 1993 do 1995 vrnil k Scuderii Ferrari (F93A, F412T1, F412T1B, F412T2) V točkovanju svetovnega prvenstva je bil dvakrat tretji (1998 in 1994), obakrat s Ferrarijem. Zadnji dve sezoni (1996 in 1997) je nastopal za Benetton (B196, B197). Februarja leta 2000 je kupil 50% delež v moštvu Scuderia Toro Rosso.

http://f1greatestdrivers.autosport.com/?driver=37

Število dirk F.1.: 210 dirkah
Število točk: 385
Število zmag: 10
Število drugih mest: 17
Število tretjih mest: 21
Število stopničk: 48
Število Pole position: 12
Število startov iz prve vrste: 32
Najhitrejši krog: 21
V vodstvu dirke: 32

http://f1greatestdrivers.autosport.com/?driver=37
https://sl.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Berger
https://www.youtube.com/watch?v=asLvb9mQhuw
https://www.youtube.com/watch?v=PXKTGz9txTw
https://www.youtube.com/watch?v=JMoAGSya0PU
https://www.youtube.com/watch?v=3kTxc6K3vs8


                                         Ayrton Senna in Gerhard Berger skupaj pri McLarnu


                                                             Gerhard Berger pri Benettonu


                                  Gerhard Berger s Ferrarijem F87/88C zmagal leta 1988 v Monzi


          23.april 1989 je Gerhard Berger s Ferrarijem zagorel v nesreči v Imoli


                              Gerhard Berger leta 1990 na McLarnu MP4/6B


                                            Gerhard Berger na Benetonu v veliki nagradi Detroita leta 1986


Legend Parade v Spielbergu Avstrija 20.junija 2015 ko so s svojimi dirkalnimi avtomobili nastopali Christian Danner, Riccardo Patrese,
                                Gerhard Berger, Niki Lauda, Jean Alesi, Nelson Piquet, Pierluigi Martini in Alain Prost
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sun Aug 28, 2016 7:19 am

28. kolovoza 1895., zahvaljujući patentima Nikole Tesle, pušten je u pogon jedan od prvih svjetskih elektroenergetskih sustava Hidroelektrana 'Krka' - Šibenik. Kasnije nazvana Hidroelektrana 'Jaruga', tako je druga najstarija hidroelektrana u svijetu i prva u Europi. (Prva moderna hidroelektrana počela je proizvoditi električnu struju 1881. na slapovima Niagare.)
Ispod slapa Skradinski buk na rijeci Krki (danas unutar Nacionalnog parka Krka) sagrađena je turbina i postavljena su dva generatora (42 Hz, 550 kW) i transformator mađarske tvrtke Ganz. Napravljen je i 11.5 km dug dalekovod na drvenim stupovima do obližnjeg Šibenika koji je tako postao jedan od prvih gradova u svijetu s električnom strujom za javnu rasvjetu i druga postrojenja. Tri godine kasnije počeli su radovi na proširenju i modernizaciji hidroelektrane.
1903. izgrađena je mnogo veća hidroelektrana 'Jaruga II', pa je prva dobila naziv HE 'Jaruga I', a druga HE 'Jaruga II'. HE 'Jaruga II' je imala veći broj obnavljanja tijekom rada  pogona, 1916., 1937., 1970. i 1995., ali je sam način rada ostao isti.



Strojarnica stare hidroelektrane




Položaj HE Jaruga ispod Skradinskog buka




Ostaci vodne turbine HE Jaruga

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sun Aug 28, 2016 10:54 am

IVAN TAVČAR

Na današnji dan leta 1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slovenski pripovednik in politik Ivan Tavčar.
Na Dunaju je študiral pravo in nato opravljal odvetniško službo. Kmalu je stopil v politično življenje kot ena vodilnih osebnosti liberalne stranke. Postal je deželni in državni poslanec in ljubljanski župan. Rodil se je 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu.
Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani, kjer je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski župan.
Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v Celju, Kamniku, Kranju, Krškem in Šoštanju. Umrl je leta 1923.
Njegova najbolj znana dela so Cvetje v jeseni iz leta 1917, Visoška kronika je nastala dve leti kasneje, delo Izza kongresa pa je nastajalo v letih od 1905 do 1908. Zanj je značilno, da je v zrelih in poznih letih pisal manj, a so takrat nastala njegova najboljša dela.

https://www.youtube.com/watch?v=VvPFEvrpCWg
https://www.youtube.com/watch?v=TE8my4qPefo
https://www.facebook.com/cvetje.v.jeseni/
http://www.cvetje-v-jeseni.si/zasedba

CVETJE V JESENI

Pretresla me je ljubezen, anaka viharju! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride včasih kako cvetje v pozni jeseni.

   
                               Ivan Tavčar                                                                          Cvetje v jeseni                            Visoška kronika
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Tue Aug 30, 2016 7:07 pm

30. kolovoza 1918. izvršen je atentat na Vladimira Iljiča Lenjina.
Počinila ga je jedna žena, Fanny Efimovna Kaplan, rođena u židovskoj obitelji na području Volinjske gubernije u Ruskom Carstvu (danas Ukrajina). Kaplanova je pripadala socijalističkim revolucionarima (tzv. eserima - po kratici S.R.) Partije socijalista revolucionara PSR. Između esera i boljševika (lijevo radikalno krilo Ruske socijal-demokratske radničke partije RSDRP) postojalo je neslaganje i svojevrsna konkurencija, naime, eseri su htjeli da u revolucionarnoj Rusiji vrhovnu vlast dobije demokratski izabrana Ustavotvorna skupština (Sveruska konstitutivna skupština). Nakon što na izborima za tu skupštinu boljševici nisu uspjeli dobiti većinu, jednostavno su je ukinuli. To je zapravo bio početak boljševičke diktature u Rusiji.
Esere je razočarao i Mir u Brest-Litovsku, sporazum koji je boljševička vlada Rusije 3.3.1918. sklopila s predstavnicima Centralnih sila. Njime je Rusija formalno izašla iz Prvog svjetskog rata, ali se morala odreći Poljske, Litve, Finske, Letonije, Estonije, Ukrajine i dijelova Gruzije. Fanny Kaplan smatrala je boljševičkog vođu Lenjina zbog takvih postupaka izdajicom Revolucije i odlučila ga je ubiti. Do danas je ostalo nepoznato je li njen čin bio dio organizirane urote ili je djelovala samostalno.
Toga dana Lenjin je održao govor u moskovskoj tvornici Srp i čekić. Nakon završetka govora izašao je iz zgrade i uputio se prema automobilu. Tada je Fanny Kaplan ispalila u njega tri metka od kojih su ga dva pogodila, u ruku i u vrat. Ipak je preživio, no jedan metak mu je ostao u vratu. Izvadio mu ga je gotovo četiri godine kasnije jedan njemački kirurg. Sljedećeg mjeseca nakon vađenja metka Lenjin je doživio prvi moždani udar, nakon kojeg tjednima nije mogao govoriti, a desna strana tijela mu je bila gotovo paralizirana. Sljedeća dva moždana udara pretvorila su ga u gotovo potpuno bespomoćnog invalida. Umro je oko 5 i pol godina nakon atentata.
Fanny Kaplan nije odala nikog od svojih eventualnih suradnika i tvrdila je da je djelovala sama. Smaknuta je bez suđenja četiri dana nakon atentata, u dobi od 28 godina.
Boljševici su snažno reagirali na njen čin. Tri dana nakon pokušaja atentata pokrenuli su tzv. Crveni teror, represivnu fazu revolucije. U sljedećih nekoliko mjeseci ubijeno je bez suđenja oko 800 esera i drugih protivnika boljševizma.



Fanny Efimovna Kaplan




Posljednja fotografija Lenjina dok je bio živ, sa svojom sestrom i liječnikom 15.5.1923.




Atentat na Lenjina, slika Vladimira Nikolajeviča Pčelina 1927.

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 31, 2016 11:42 am

JURIJ DALMATIN

Na današnji dan leta 1589 je v Ljubljani umrl slovenski protestantski pisatelj in prevajalec Jurij Dalmatin. Doma je bil iz Krškega.
Šolal se je pri Adamu Bohoriču v Krškem, študiral v Babenhausnu in Tübingenu. Spodbujal ga je Primož Trubar. Slovstveno dejavnost je začel s cerkvenimi pesmimi, ki so izšle v Trubarjevih pesmaricah. Najbolj znan je kot prevajalec svetega pisma v slovenščino leta 1584. Prevod je najpomembnejše dejanje vse slovenske protestantske književnosti. Knjiga je bila sprva tiskana v Mandelčevi tiskarni v Ljubljani, po prepovedi tiska pa so jo natisnili v Wittenbergu in jo k nam skrivoma prepeljali v sodih. Dalmatinov prevod vsebuje nemško posvetilo, slovenski predgovor in teološki ter jezikovni register, ki nadaljuje Trubarjevo jezikovno smer.

   
               Dalmatinova Biblija                                                Eden od 1500 izvodov,ki bili leta 1584 natisnjeni v Wittenbergu na Nemškem.
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 31, 2016 11:55 am

DIANA SPENCER - LADY DI

V zgodnjih jutranjih urah 31. avgusta 1997 je v pariškem predoru Alma skupaj s spremljevalcem Dodijem Al Fayedom umrla Lady Diana.


Njena smrt je pretresla Veliko Britanijo in svet. Britansko kraljico Elizabeto II., ki je takrat izgubljala priljubljenost, pa je prisilila k prilagoditvi odnosa do britanske javnosti.
Britanska javnost se je na Dianino smrt odzvala izjemno čustveno. Nekaj ur po nesreči se je pred Kensingtonsko palačo, princesinim domom v Londonu, začela širiti preproga rož, ki so jih tja položili žalujoči Britanci.
Takratni britanski premier Tony Blair je Diano označil za "princeso ljudskih množic" in s tem segel v srca britanskih državljanov. Britanska monarhinja pa je nasprotno napačno presodila razpoloženje javnosti in se je na začetku odločila ostati na škotskem gradu Balmoral, kjer je kraljeva družina preživljala počitnice, namesto da bi se vrnila v London.
Okrog teh dogodkov in nasprotujočih si pogledov znotraj Buckinghamske palače o tem, kako se odzvati na Dianino smrt, je spletena tudi zgodba filma Kraljica režiserja Stephena Frearsa, v katerem je zablestela Helen Mirren in za vlogo dobila oskarja
Princeso so po pogrebni slovesnosti v Westminstrski opatiji v Londonu pokopali na posestvu družine Spencer Althrop. Njen pogreb je bil eden največjih medijskih dogodkov v zgodovini, ki ga je bilo mogoče prek malih zaslonov spremljati po vsem svetu. Sledilo mu je 2,5 milijarde gledalcev.
Nedavno je britanski Scotland Yard potrdil, da zbira nove informacije o smrti britanske princese Diane. Dokazi, ki jih morajo še preveriti, naj bi nakazovali, da je šlo za kaznivo dejanje.

Za smrt princese Diane in njenega partnerja Dodija Al Fayeda, ki sta umrla v prometni nesreči v pariškem predoru Pont de l’Alma 31. avgusta leta 1997, naj bi bil po novih informacijah odgovoren pripadnik britanske vojske, a Scotland Yard informacij ne želi komentirati, piše The Telegraph.
S Scotland Yarda so sporočili le to, da pridobljene informacije preverjajo, preiskavo pa bo vodil nacionalni preiskovalni urad.
To tudi ne pomeni ponovnega odprtja primera, ki v javnosti še vedno buri duhove.
Oče umrlega Dodija Al Fayeda in nekdanji lastnik veleblagovnice Harrods Mohamed Al Fayed namreč ves čas vztraja, da sta bila Diana in njegov sin umorjena. Nacionalni preiskovalni urad pa je sklenil, da je bil vzrok za nesrečo "malomarnost voznika" Henrija Paula, ki je pod vplivom alkohola vozil s preveliko hitrostjo.

 V SPOMIN

Če bi svetli Dianin duh v tednu po tragični smrti lebdel za okni Kensinstonske palače, bi bila ganjena, hkrati pa tudi zbegana ob povodnji rož v njen spomin, s katerimi je bila preplavljena cesta pred vhodim v palačo, pa ob gorah cvetja in posvetil, ki so se kopičile ob pozlačeni ograji Bucckingamske palače, ob neskončnih vrstah ljudi, ki so ji želeli posvetiti zapis v vesno obsežnejši knjigi žalosti v palači St.James. Praktični del njene narave bi želel zbrati tiste tisoče šopkov, ki so jih prinesle množice občudovalcev in jih poslati v najbližjo bolnišnico, da bi razveselili bolnike, ljudi, katerim v šestnajstih letih, odkar je bila sprejeta v najznamenitejšo kraljevo družino na svetu, posvetila toliko skrbi in pozornosti. Vsem drugim pa je bilo prav, da ležijo tam. Kadar se tragično utrne tako svetla luč, ostane za njo neznanska osebna in družbena praznina, ki se je da nadomestiti.
Tom Corby

* Prispevek od vsakega prodanega izvoda gre v spominski sklad princese Diane
Diana Kraljica src, V Spomin, Tim Graham, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997

https://www.youtube.com/watch?v=9wIsaToUEZc
https://www.youtube.com/watch?v=hnzmk1E6QmE
https://www.youtube.com/watch?v=uKmaNKDB5GI
https://www.youtube.com/watch?v=pucWT_YKJgA
https://www.youtube.com/watch?v=6tJzsTXHMts
https://www.youtube.com/watch?v=VD5Bcsvo58Y
 

 
                                                        Kraljica ljudskih src                                                                              Vir: zbirka iz mojega osebnega arhiva
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 31, 2016 2:22 pm

31. kolovoza 1888. oko 3 sata i 40 minuta ujutro pronađeno je mrtvo tijelo prve žrtve zloglasnog Jacka Trbosjeka (Jack the Ripper).
Lokacija na kojoj je leš pronađen bila je u londonskoj siromašnoj četvrti Whitechapel, točnije u ulici Buck’s Row. Ime te ulice promijenjeno je u Durward Street još iste godine, zbog negativnog publiciteta koji je nastao oko ubojstva. Durward Street se danas može posjetiti u Londonu, nedaleko od velikog Sainsburyjevog supermarketa u Whitechapelu.
Tijelo je prvi primijetio kočijaš Charles Cross. Pokazao je leš još jednom kočijašu koji je prolazio i zajedno su pogledali o čemu je riječ. Uskoro su se na mjestu ubojstva našla tri policajca s fenjerima jer je bilo još mračno doba pred zoru.
Žrtva je je bila Mary Ann Nichols (43) koja je živjela je u siromašnoj četvrti Whitechapel, bavila se prostitucijom i imala problema s alkoholom. Grlo joj je bilo prerezano dvama rezovima, s lijeva na desno. Trbuh joj je bio rasporen dubokim iskrzanim rezom, a bilo je i drugih uboda u području abdomena i desne strane tijela. Oni koji su pregledali tijelo zaključili su da su ubodi napravljeni nožem dugačkim barem 15 do 20 cm.
Bilo je to prvo umorstvo koje se pripisuje Jacku Trbosjeku. U roku od oko 2 mjeseca uslijedila su još četiri umorstva, sva u istoj četvrti Whitechapel. Ovome bi se moglo dodati još desetak nasilnih smrti tijekom tog perioda u Whitechapelu i moguće proširiti popis žrtava Jacka Trbosjeka, no ti slučajevi su uglavnom slabo dokumentirani. Do danas je ostalo nepoznato tko je zapravo bio taj misteriozni Jack Trbosjek, kako su ga nazivali mediji. Izneseno je mnogo teorija, među kojima je čak i ona da je ubojica bio princ Albert Victor, sin britanskog kralja, vojvoda od Clarencea i Avondalea.
Iako su se nedavno pojavile nove teorije o identitetu Jacka Trbosjeka, još uvijek nema čvrstih dokaza da bi se ikoga definitivno optužilo.


Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Aug 31, 2016 5:07 pm

I.KONFERENCA NEUVRŠČENIH V BEOGRADU

Na današnji dan leta 1961 se je v Beogradu začela Prva konferenca predsednikov vlad in držav neuvrščenih, na kateri je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih in osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument O načelih neuvrščenih kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni.

V gibanje je vključeno 119 držav (september 2006). 53 držav prihaja iz Afrike, 38 iz Azije, 26 iz Latinske Amerike in ena iz Evrope.

Afriške članice so: Angola, Alžirija, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Capa Verde, Kamerun,
Čad, Coloras, Kongo, Slonokoščena obala, Džibuti, Egipt, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bisau, Ekvatorialna Gvineja, Kenija, Libija, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali,
Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, D.R.Kongo, Centralna afriška republika, Ruanda, Sao Tome in Prince, Senegal, Sejšeli, Somalija, Južna Afrika, Sudan, Svazi, Tanzanija, Togo, Tunes, Uganda, Zambija, Zimbabve.

Azijske članice so: Afganistan, Saidska Arabija, Bahrain, Bangladeš, Butan, Brunei Darusalam, Kambodža, Združeni arabski emirati, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Jordanija, Kuvajt, Laos, Libanon, Malezija, Maldivi, Mongolija, Burma, Nepal, Oman, Pakistan Palestina, Nova Papua, Gvineja, Katar, Severna Koreja, Singapur, Sirija, Šrilanka, Tajska, Timor - Leste, Turkmenistan, Uzbekistan, Vanuatu, Vietnam, Jemen.

Iz Latinske Amerike oziroma Karibov prihajajo: Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kuba, Dominika, Ekvador, Grenada, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras, Jamajka, Nikaragva, Panama, Peru, Dominikanska republika, Sv.Kitts in Nevis, Sv.Vincent in Grenadini, Sveta Lucija, Surinam, Trinidad in Tobago, Venezuela.

Edina evropska članica je Belorusija.

PISMO VODITELJEMA VELESIL

»Globoko smo zaskrbljeni zaradi poslabšanja mednarodne situacije in zaradi obeta vojne, ki grozi človeštvu. Vi, ekscelenca, ste večkrat opozorili na grozovitost sodobne vojne in uporabe jedrskega orožja, ki kaj lahko uniči človeštvo, in se zavzeli za ohranitev svetovnega miru.

Vendar smo tik pred to nevarnostjo, ki preti človeštvu. Zavedamo se, da si vi, ekscelenca, enako kot vsakdo od nas, prizadevate, da bi se izognili temu strašnemu razvoju, ki bo ne le končal naše upe za napredek naših ljudstev, ampak je tudi izziv obstoju človeštva. Prepričani smo, da boste vi, ekscelenca, naredili vse, kar je v vaši moči, da bi preprečili takšno katastrofo.

Glede na globino krize, ki grozi človeštvu in nujnosti zaustavitve takšnega razvoja dogodkov, si usojamo pozvati velike sile, naj nadaljujejo in vztrajajo pri pogajanjih, katerih cilj je odprava nevarnosti vojne v svetu, in da bi človeštvo živelo v miru.«


* Citirani odlomek je del pisma, ki so ga udeleženci prve konference vodij neuvrščenih držav v Beogradu 5. septembra 1961 poslali voditeljema dveh svetovnih supersil, ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju in predsedniku Sveta ministrov Sovjetske zveze Nikiti Sergejeviču Hruščovu.


                                  Gamal Abdel Nasser, Jawaharlal Nehru in Josip Broz Tito na Brionih leta 1956




   
                    Govor Josipa Broza Tita na I.Konferenci Neuvrščenih v Beogradu


Zoran I: komentar modifikovan dana: Mon Sep 05, 2016 7:21 am; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Sep 02, 2016 12:48 pm

MARATON

Na današnji dan leta 490 pr. n. št. je grški vojak Fejdipid pretekel 42.195 metrov dolgo razdaljo od Maratona do Aten, da bi v mesto prinesel novico o zmagi nad Perzijci.

Sodeč po legendi je bil Fejdipid poslan z maratonskega bojišča v Atene z oznanilom, da so Grki porazili Perzijce v bitki pri Maratonu. Po izročilu je pretekel celotno razdaljo brez prestanka in ob prihodu planil v atensko skupščino ter vzkliknil "Nenikekamen!" ali "Zmagali smo!". Nato se je zgrudil in zaradi izčrpanosti umrl.
Pripoved o rojstvu maratona se je najprej pojavila v delu starogrškega filozofa Plutarha z naslovom O slavi Aten v prvem stoletju našega štetja, v katerem je citiral iz izgubljenega dela Heraklita Pontskega. A ime tekača v Plutarhovem zapisu variira, tako da se pojavlja Terzip iz Erhija oz. Evklej. Maraton je postal olimpijska disciplina leta 1896.

Dolžina proge za maratonski tek je navadno dolga 42.195 km (26 milj in 385 jardov).


                                                            Tokijski maraton leta 2013


                                  Newyorški maraton leta 2013 z rekordnimi 50.304 tekači
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Sep 03, 2016 2:27 pm

VI.KONFERENCA NEUVRŠČENIH V HAVANI

Na današnji dan Leta 1979 je kubanski predsednik Fidel Castro odprl 6. vrhunski sestanek neuvrščenih držav v Havani. Do začetka konference v Havani se je zadolženost držav članic gibanja neuvrščenih povzpela na 400 milijard dolarjev. Zaradi slabega gospodarskega položaja članic so se te čedalje bolj opirale na pomoč velikih sil. Konferenca se je končala 9. septembra. Na konferenci je sodelovalo 98 članic, Belize s posebnim statusom, 11 opazovalk, 11 gostov in drugi.

Namen organizacije, kot je zapisano v Havanski deklaraciji iz leta 1979, pa je zagotovitev "nacionalne neodvisnosti, suverenosti, teritorialne intergritete in varnosti neuvrščenim državam" v njihovem "boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu in vsem drugim oblikama agresije, okupacije, dominacije, vmešavanja ali hegemonije kot tudi zoper drugo velesilo ali drug politični blok".
Države, združene v gibanje neuvrščenih, predstavljajo dve tretjini držav članic ZN-a in 55 odstotkov svetovnega prebivalstva, med njimi pa so predvsem države v razvoju.
Ob koncu osemdesetih let je gibanje doživljalo krizo, predvsem zaradi razpada sovjetskega bloka, v 21. stoletju pa znova išče svojo vlogo predvsem v luči enopolnosti sveta.

https://www.youtube.com/watch?v=nmgtc1nw0N0

119 DRŽAV

V gibanje je vključeno 119 držav (september 2006). 53 držav prihaja iz Afrike, 38 iz Azije, 26 iz Latinske Amerike in ena iz Evrope.

Afriške članice so: Angola, Alžirija, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Capa Verde, Kamerun,
Čad, Coloras, Kongo, Slonokoščena obala, Džibuti, Egipt, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bisau, Ekvatorialna Gvineja, Kenija, Libija, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali,
Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, D.R.Kongo, Centralna afriška republika, Ruanda, Sao Tome in Prince, Senegal, Sejšeli, Somalija, Južna Afrika, Sudan, Svazi, Tanzanija, Togo, Tunes, Uganda, Zambija, Zimbabve.

Azijske članice so: Afganistan, Saidska Arabija, Bahrain, Bangladeš, Butan, Brunei Darusalam, Kambodža, Združeni arabski emirati, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Jordanija, Kuvajt, Laos, Libanon, Malezija, Maldivi, Mongolija, Burma, Nepal, Oman, Pakistan Palestina, Nova Papua, Gvineja, Katar, Severna Koreja, Singapur, Sirija, Šrilanka, Tajska, Timor - Leste, Turkmenistan, Uzbekistan, Vanuatu, Vietnam, Jemen.

Iz Latinske Amerike oziroma Karibov prihajajo: Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kuba, Dominika, Ekvador, Grenada, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras, Jamajka, Nikaragva, Panama, Peru, Dominikanska republika, Sv.Kitts in Nevis, Sv.Vincent in Grenadini, Sveta Lucija, Surinam, Trinidad in Tobago, Venezuela.

Edina evropska članica je Belorusija.



                                                         Josip Broz Tito in Fidel Castro v Havani leta 1979


                       Fidel Castro in Josip Broz Tito sredi sedemdesetih let na obisku v Kopru


                Fidel Castro in Josip Broz Tito sredi sedemdesetih let na obisku v Kopru (vir: zbirka iz mojega osebnega arhiva)


   Josip Broz Tito govori na VI.Konferenci neuvrščenih v Havani in prejme posebno priznanje kot eden ustanoviteljev gibanja


    Članice gibanja neuvrščenih (2007): Države članice (temno modra barva); Države opazovalke (svetlo modra barva)


Zoran I: komentar modifikovan dana: Fri Sep 09, 2016 7:24 am; prepravljeno ukupno 10 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Sep 03, 2016 5:34 pm

4. rujna 1957. u glavnom gradu američke savezne države Arkanzas, Little Rocku, protivnici crnačkih prava pokušali su spriječiti mlade crne učenike da se upišu u lokalnu školu Little Rock Central High School.
Protiv crnačkog upisivanja u tu školu bio je i sam guverner Arkanzasa Orval Faubus koji je tom prilikom pozvao naoružanu Nacionalnu gardu da spriječi crnce pri upisu.
Mladi crnci su se u tu školu željeli upisati jer im je to omogućavala odluka saveznih institucija iz Washingtona donijeta ranije te godine, a koja je zabranjivala rasnu segregaciju u školama. Ukupno se devet crnaca tinejđerske dobi pojavilo pred školom u pokušaju upisa u školsku godinu. Na guvernerov poziv okupljena je Nacionalna garda s čak 289 vojnika pod zapovjedništvom pukovnika Mariona Johnsona. Pukovnik Johnson rekao je mladim crncima i crnkinjama da se vrate kućama. Bila je smiješna, ali i tužna situacija u kojoj je 289 naoružanih gardista sprječavalo devetero djece da se upišu u školu.
Uslijedila je reakcija savezne vlade iz Washingtona. Američki predsjednik Dwight D. Eisenhower naredio je da se cijela Nacionalna garda Arkanzasa stavi pod savezno zapovjedništvo. Sad je ta garda morala zapravo osigurati upis crnih učenika. Za svaki slučaj, Eisenhower je poslao u Arkanzas još i 101. zračno-desantnu diviziju 'Airborne' Američke vojske.
Vojska je konačno osigurala crnoj djeci upis u školu, a jedna vojna jedinica ostala je tijekom gotovo cijele školske godine u toj školi sprječavati napade bijele djece na crnce.



Pripadnici 101. zračno-desantne divizije (101st Airborne Division) Američke vojske osiguravaju crne učenike u školi




Bijele kolegice dočekuju 15-godišnju Elizabeth Eckford 4.09.1957. pred školom




Guverner Arkanzasa Orval Faubus govori na protestu zbog upisa crne djece u do tad bjelačku školu




Little Rock Central High School

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Mon Sep 05, 2016 12:39 am

IV.KONFERENCA NEUVRŠČENIH V ALŽIRIJI
Na današnji dan leta 1973 se je v Alžiru začela 4.vrhunska konferenca neuvrščenih držav. Udeležilo se je je 75 udeležencev s pravico glasovanja, 9 opazovalcev in 3 gostje.

Josip Broz Tito je poudaril, da je bila prav zadnja konferenca neuvrščenih v Alžiru (september 1973) prelomen zgodovinski dogodek, saj je namesto odnosov Vzhod-Zahod v središče razmišljanja o svetovni politiki postavila odnose Sever-Jug. In pomembno in hvale vredno se mu je zdelo tudi, da ni prišlo do trenj med s surovinami bogatimi in revnimi državami.

Vsebinsko pa so koncept kolektivnega naslajanja na lastne sile, s ciljem pospešiti ekonomsko emancipacijo od nekdanjih kolonij in okrepiti njihove pogajalske pozicije, svetu predstavile neuvrščene države, in sicer na konferenci v Lusaki leta 1970 ter leta 1973 v Alžiru.


str.6
http://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1973/DL_1973_09_06_36_1223.pdf
http://ckz.si/arhiv/ckz259.pdf
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C729CNRC/f9559c6e-972b-4e17.../PDF


  

                                              Josip Broz Tito in Edvard Kardelj na IV.Konferenci neuvrščenih v Alžiriji                                                  Znamka iz XVII.konference leta 2014
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Tue Sep 06, 2016 10:39 am

5. rujna 1698. ruski car Petar I. Aleksejevič Romanov (Petar Veliki) uveo je obavezno brijanje brade, najprije u carsku vojsku, a zatim i u cijelu zemlju, pri čemu su samo svećenici i seljaci bili izuzeti.
Plemići koji su željeli zadržati bradu morali su plaćati porez od 100 rubalja na godinu, a potvrda da je porez uplaćen, bila je 'borodovoj znak'.
Nakon što se vratio s putovanja po Zapadnoj Europi, gdje je jedno vrijeme čak radio inkognito u nizozemskom brodogradilištu, Petar Veliki je u Rusiju odlučio uvesti reforme koje bi je približile Europi.
Budući da je u Europi francuskog kralja Luja XIV. tada bio moderan feminizirani izgled s obrijanom bradom, Petar je odlučio takav trend uvesti i u Carsku Rusiju.
U 18. stoljeću francuska moda traži obrijano lice, no u 19. st. brada ponovno dolazi u modu. Nakon dugog razdoblja u 20. st., kada se po anglosaskom uzoru brada brijala u svim zemljama zapadne civilizacije, puštanje brade ponovno postaje (osobito u mladih ljudi) čestom pojavom, na primjer tzv. hipsteri redovito nose brade, naočale s debelim okvirima i karirane košulje...



Petar Veliki, slika francuskog slikara Paula Delarochea iz 1838.







Tipični mladi hipsteri

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Sep 07, 2016 9:43 am

HOKEJSKO MOŠTVO LOKOMOTIVA JAROSLAVELJ

Na današnji dan leta 2011 je rusko hokejsko moštvo Lokomotiva Jaroslavelj doživelo tragedijo. V letalski nesreči so razen enega umrli vsi člani moštva.

Klubsko letalo jak-42 je padlo kmalu po vzletu z letališča v Jaroslavlju, v mestu, ki leži 250 km severno od Moskve.
Letalo naj bi preletelo le kakšnih 500 metrov, ko se je zrušilo, nato pa ga je zajel ogenj. Na krovu letala, ki je bilo namenjeno na uvodno tekmo sezone lige KHL v Minsk, je bilo 37 članov moštva in osem članov posadke, skupaj torej 45 potnikov.
Nesrečo je preživel le eden. Med žrtvami so bili tudi Čehi Karel Rahunek, Jan Marek in Josef Vašiček, slovaški zvezdnik Pavol Demitra, Šved Stefan Liv. Ekipo je vodil Kanadčan Brad McCrimmon, nekdanji pomočnik pri Detroit Red Wingsih.

Nesrečo potniškega letala jak-42, v kateri je umrla celotna ruska hokejska ekipa Lokomotiva iz Jaroslavla, je povzročila napaka pilota, je danes sporočila preiskovalna komisija.
Eden od pilotov naj bi ob vzletu letala po pomoti pritisnil na zavore, zaradi česar letalo ni pridobilo ustrezne hitrosti za dvig.Rezultati dvomesečne preiskave so pokazali, da je nesrečo zakrivil pilot, ki je po pomoti pritisnil na zavoro. Letalo zato ni doseglo ustrezne hitrosti za vzlet. Dva metra nad tlemi je zadelo anteno na koncu letalske steze in strmoglavilo na tla v bližini letališča.Po navedbah vodje komisije Alekseja Morozova bi lahko k nesreči letala pripomogel tudi kopilot, ki zaradi zdravstvenega stanja ne bi smel leteti, zmešnjava v pilotski kabini in to, da letalsko osebje ni prepoznalo težav ter se odpovedalo vzletu. Preiskovalci so sicer že ob nesreči povedali, da so vsi trije motorji delovali pravilno.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=158243


                                             Člani hokejskega moštva Lokomotiva Jaroslavelj


                                                   Proton Yakovlev Yak RA - 42434 leta 2006

 
                       Ruski predsednik Dimitrij Mevedjev polaga cvetje k razbitinam letala Jak-42                                   Poklon Pavulu Demitri na Slovaškem
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Sep 07, 2016 4:30 pm

Posljednji primjerak tasmanijskog tigra ili psoglavog vučka držan u zoološkom vrtu uginuo je 7. rujna 1936.
Radilo se primjerku nazvanom Benjamin, koji je bio smješten u Beaumaris Zoo u gradu Hobartu na otoku Tasmaniji. Tasmanijski tigar (lat. Thylacinus cynocephalus) bio jedan od rijetkih mesojeda tobolčara. Po izgledu je podsjećao na psa, osim što je poprugan poput tigra na većem dijelu leđa. Bio je dugačak 100 do 130 cm, s repom od oko pola metra. Posebnost su mu bile snažne čeljusti koje je mogao jako razjapiti. Vjeruje se da je plijen lovio sam ili u paru. S vukom nije bio u bližem srodstvu, jer su svi tobolčari razvojno udaljeni od placentnih sisavaca (primjerice, tasmanijski je tigar bio u bližem srodstvu s klokanima ili čudnovatim kljunašem nego s bilo kojim placentnim sisavcem poput vuka).
Pretpostavlja se da je s australskog kopna izumro prije barem 3000 godina. Razlog njegovog nestanka je dingo, pas koji je na kontinent došao u pratnji prvih doseljenika, predaka Aboridžina, a onda je podivljao, naselio šikaru i, kao snažniji i napredniji grabežljivac, istisnuo vučka. Sličan se proces događa i danas kada uvezene lisice ozbiljno ugrožavaju mnoge tobolčare, od kojih su neki dovedeni na rub izumiranja i opstaju samo pod strogom zaštitom, na priobalnim otocima ili brižno ograđenim rezervatima kamo lisice (ali i podivljale mačke) nemaju pristupa.
Do dolaska Europljana u Australiju psoglavi vučak je živio još samo na Tasmaniji. Već od 1830-ih doseljenici počinju nemilosrdno progoniti ovu životinju pod optužbom da im ubija ovce. Danas je upitno koliko je vučak bio stvarna opasnost za ovce ali je činjenica da je u sljedećih stotinu godina potpuno istrijebljen. Neki stručnjaci upozoravaju da sustavni progon možda nije bio jedini uzrok izumiranja, spominju se zarazne bolesti, posebice štenećak, te promjene u staništima.
Danas tasmanijski tigrovi imaju prilično kontroverzan status jer nije u potpunosti dokazano jesu li kao vrsta izumrli ili nisu. Od uginuća spomenutog Benjamina pa do danas postojale su mnoge dojave o opažanjima tasmanijskog tigra u divljini. Ipak, nijedna od tih dojava nije definitivno dokazana. Američki milijarder Ted Turner ponudio je svojedobno nagradu od 100.000 dolara onome tko dokaže postojanje primjerka ove životinje u prirodi.
Imao je status ugrožene vrste do 1986., a međunarodni standardi propisuju da se svaka životinjska vrsta čiji primjerak nije zabilježen u periodu od 50 godina proglašava izumrlom.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Wed Sep 07, 2016 5:12 pm

Gradec, Kaptol i okolna naselja ujedinjeni su u jedinstveni grad Zagreb 7. rujna 1850. carskim patentom Franje Josipa I. 'kojim se odobrava i u kriepost stavlja privremeni obćinski red za Naš kraljevski grad Zagreb'. Čl. 1. Carskog patenta navodi: 'Obćina Zagreb sastoji se iz dosadašnjega slobodnoga i kraljevskoga grada Zagreba, i iz 4 obližnje obćine: Kaptola, Nove Vesi, Laške ulice i Horvatah. U 'Naputku za privremeno uredjenje županijah, slobodnih kotarah, slobodnih kraljevskih gradovah, povlašćenih trgovištah i seoskih općinah u kraljevini Hrvatskoj i Slavoniji' (1861.) također se navodi naziv slobodni i kraljevski grad Zagreb.
Sve do tada su Gradec i Kaptol bili u pravnom i teritorijalnom smislu odvojene cjeline. Gradec je bio slobodan i kraljevski grad, što mu je bilo zajamčeno još Zlatnom bulom kralja Bele IV. iz 1242., a Kaptol je bio pod crkvenom vlašću. Prvi pisani spomen Zagreba datira iz 1094. kada je na Kaptolu osnovana biskupija, što govori da je tu i ranije postojalo naselje. Naziv Zagreb odnosio se izvorno više na biskupsko sjedište, a manje na Gradec. O postanku imena grada Zagreba postoje različite teorije. Latinsko ime Zagabria upućuje na to da je ta lokacija još u srednjem vijeku bila zaštićena grabom ili opkopom.
Po jednima se izvodi od glagola zagrepsti, odnosno ukopati, a po drugima se dovodi u svezu sa starim imenom za obalu 'b(e)reg' koju i danas koriste u krašićkom kraju gdje Zagreb nazivaju Zabreg. Jedna priča također kaže da je tim krajevima prolazio ban s vojskom u vrijeme jake suše. Nekoj djevojci koja je stajala pokraj vrela viknuo je 'Mandušo, zagrabi!'. Zato je vrelo koje se i danas nalazi na istočnom dijelu Trga bana Jelačića nazvano Manduševac, a mjesto Zagreb. Za turskih najezda na Europu, od 14. do 18. stoljeća, Zagreb je važna pogranična utvrda. Barokna obnova grada u 17. i 18. stoljeću mijenja obličje Gradeca i Kaptola. Ruše se stare drvene kuće a podižu raskošne palače, samostani i crkve. Bogatstvu grada pridonose brojni trgovački sajmovi, prihodi od posjeda i mnoštvo obrtničkih radionica. U grad doseljavaju imućne plemićke obitelji, kraljevi službenici, crkveni velikodostojnici i bogati trgovci iz cijele Europe. Otvaraju se škole i bolnice, prihvaćaju se kulturni običaji europskih prijestolnica. Grad prerasta svoje srednjovjekovne granice, širi se prostranom ravnicom, podižu se prvi perivoji i ladanjska imanja te se potvrđuje kao upravno, gospodarsko i kulturno središte. 1557. Zagreb se u pisanim dokumentima prvi puta spominje kao glavni grad Hrvatske. 1607. Isusovci osnivaju prvu gimnaziju i Akademiju. 1669. kralj Leopold I. poveljom priznaje Isusovačkoj akademiji (Academia Zagrabiensis) pravo Sveučilišta, a ovaj privilegij potvrđuje Hrvatski sabor 1671. 1776. iz Varaždina je u Zagreb preseljeno sjedište Hrvatskog kraljevskog vijeća (Vlade).
Prvim gradonačelnikom ujedinjenog Zagreba postao je Janko Kamauf, koji je prethodno bio gradski sudac Gradeca. Naime, Gradec na čelu uprave svojedobno nije imao osobu s titulom gradonačelnika, nego s titulom gradskog suca (lat. iudex civitatis). Zagreb je 1850. imao oko 16.000 stanovnika, a tri godine kasnije proglašen je nadbiskupijom kada je papin izaslanik kardinal Michele Viale-Prelà blagoslovio Jurja Haulika kao prvog zagrebačkog nadbiskupa i metropolita.
Prema popisu stanovništva iz 2011. Grad Zagreb imao je 790.017 stanovnika, a šire gradsko područje okuplja više od milijun. Kao glavni grad RH, ima status jedinice lokalne samouprave (grad) koja ujedno ima i položaj jedinice područne (regionalne) samouprave, odnosno županije. (RH ima dvadeset županija i Grad Zagreb koji ima položaj županije.)






Joseph Szeman, Pogled na Zagreb s juga, od Mesničkih vrata do Petrove crkve u Vlaškoj ulici, 1822.

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Thu Sep 08, 2016 10:09 pm

Talijanski pjesnik i pustolov Gabriele d’Annunzio proglasio je u Rijeci nezavisnu državu nazvanu Talijanska uprava za Kvarner (tal. Reggenza Italiana del Carnaro) 8. rujna 1920.
Zbog odluke o mogućoj predaji Rijeke Kraljevini SHS D'Annunzijevi Arditi (originalno elitne talijanske trupe iz Prvog svjetskog rata) 12. rujna 1919. zauzeli su grad i prisilili američke, britanske i francuske okupacijske snage na povlačenje. Iako su D'Annunzijeve pristaše smatrale da će Italija pripojiti Rijeku, to se nije dogodilo.
Nakon toga je D'Annunzio proglasio Talijansku upravu za Kvarner s ustavom koji je sadržavao mnoge elemente kasnijeg talijanskog fašizma i u kojem je on dobio titulu vođe (duce). Budući da D'Annunzio nije priznavao Rapallski ugovor, najavio je rat Italiji. Na kraju je predao grad u prosincu 1920. nakon bombardiranja talijanske mornarice (Krvavi Božić). Talijanska uprava za Kvarner nikada nije dobila međunarodno priznanje i u prosincu 1920. ju je zamijenila Slobodna Država Rijeka (tal. Stato Libero di Fiume, 28 četvornih km i s oko 52 tisuće stanovnika), temeljem Rapallskog ugovora.
1922. fašisti su izveli puč u Slobodnoj Državi Rijeka (Mussolini je 1922. godine došao na vlast i u samoj Italiji), a legalna Vlada je pobjegla u Kraljevicu. 1924. Rimskim ugovorom Kraljevina SHS pristala je na priključenje Rijeke Italiji te su van snage stavljeni pojedini dijelovi Rapallskog ugovora kojim je 1920. bila stvorena Slobodna Država Rijeka.
Gabriele d’Annunzio bio je ekscentrična ličnost. Već se ranije proslavio u avanturističkim pothvatima za vrijeme Prvog svjetskog rata, poput 1.200 km dugog leta zrakoplovom do Beča, nad kojim je izbacio talijanske propagandne letke. Sudjelovao je i u avanturističkom napadu torpednim čamcima na austrijsku ratnu luku u Bakarskom zaljevu, tada duboko u neprijateljskom području.
Kontroverzan je i ustav d’Annunzijeve kvarnerske državice (tzv. Kvarnerski ustav). Već se u njegovoj preambuli isticalo da je glazba osnovni princip države. Taj ustav imao je i neke napredne osobine, poput ravnopravnosti spolova, temeljitog sustava socijalne i zdravstvene zaštite te staračke skrbi. Uključivao je i neke anarhističke ideje.
D’Annunzijeva je država u Rijeci uskoro propala, ali je on tom epizodom stekao slavu talijanskog patriota. Uvelike je bio uzor mladom Benitu Mussoliniju, 20 godina mlađem od njega. Elementi d’Annunzijevog Kvarnerskog ustava preuzeti su i u fašističkoj Italiji. Tijekom fašističkog vladanja Italijom d’Annunzio je dobio od kralja visoku titulu princa od Snježnika (tal. Principe di Montenevoso), nazvanu po planini Snježnik čije je vršno područje danas obuhvaćeno granicama Nacionalnog parka Risnjak.
Nakon Drugog svjetskog rata konačno je Mirovnim ugovorom u Parizu 1947., Rijeka uz Istru, Cres, Lošinj, Zadar, Lastovo i Palagružu službeno pripojena NR Hrvatskoj i FNRJ. Pitanje granice tada je riješeno i stvaranjem Slobodnog Teritorija Trsta.



Gabriele d’Annunzio

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Sep 09, 2016 7:45 am

LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ

Leta 1828
se je v Jasni Poljani v stari plemiški družini rodil pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj. Bil je eden največji književnikov vseh časov. Njegov najbolj znan roman je Vojna in mir, zgodovinski roman, ki je doživel številne filmske upodobitve.

NAJPOMEMBNEJŠA DELA


* Vojna in mir - 1864 - 1869
* Ana Karenina - 1873 - 1876
* Hadži - Murat - 1910
* Detinjstvo - 1852
* Otroštvo - 1854
* Mladost - 1857
* Vstajenje - 1901
* Spoved - 1882
* Smrt Ivana Iljiča - 1886
* Kozaki - 1863
* Kreutzerjeva sonata - 1889
* Kavkaški ujetnik - 1855
* Sevastopolske povesti - 1855
* Snežni metež - 1856
* Družinska sreča - 1857
* Oče Sergej - 1898
* Starejši brat - 1898

Nikoli ne poslušajte tistih, ki slabo govorijo o drugih, a dobro o vas.
Lev Nikolajevič Tolstoj

Vsi mislijo kako spremeniti svet, nobeden pa ne misli kako spremeiti sebe.
Lev Nikolajevič Tolstoj

https://www.youtube.com/watch?v=mwAD7g1jMnU
https://www.youtube.com/watch?v=uh9Q_QlyrgM



  
                                 Lev Nikolajevič Tolstoj na edini barvni fotografiji                                                                              Lev Nikolajevič Tolstoj


Zoran I: komentar modifikovan dana: Fri Sep 09, 2016 11:25 am; prepravljeno ukupno 16 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Sep 09, 2016 7:53 am

MAO CETUNG

Na dabašnji dan leta 1976 je umrl kitajski voditelj Mao Ce Tung. Rodil se je 26. decembra 1893. Med državljansko vojno v letih 1924-27 je organiziral kmečke množice, bil je direktor šole, v kateri so se izobraževali vodilni revolucionarni kadri.

Vsak dolg pohod se začne z majhnim korakom.
Mao Cetung

Imamo ljudski demokratični režim pod vodstvom delovnega razreda, ki je utemeljen na zavezništvu med delavci in kmeti.
Mao Cetung

Demokracija se včasih zdi kot cilj, vendar je sredstvo.
Mao Cetung

Pravo znanje izvira iz neposredne izkušnje.
Mao Cetung

Napoleon je imel najboljšo metodo. Ukinil je vse predstavniške organe in se sam odločil, s kom bo vladal.
Mao Cetung

Brati preveč knjig je škodljivo.
Mao Cetung

https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-Tung_bilingual.JPG
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Citations_du_President_Mao_Tsetoung_Livre_rouge-1966_photo_Mao.JPG
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Epigraphe_de_Lin-Piao_%C3%A0_l_%C3%A9dition_Pens%C3%A9es_de_Mao_1966_ed._fran%C3%A7aise.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Huayangpalace_layers_2007_09.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Quotations_From_Chairman_Mao_Tse-Tung_on_wall.JPG
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_ca1910.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_ca1920.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_rice_field.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_with_cap.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_in_jeep.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_voting.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_making_speech.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_in_front_of_crowd.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_with_workers.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_with_a_family.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_sitting.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Quotations_from_Chairman_Mao_Tse-tung#/media/File:Mao_Zedong_ping_pong.jpg

    
                                              Mao Cetung 毛泽东                                                                                          Rdeča knjižica
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Fri Sep 09, 2016 4:11 pm

9. rujna 1990. ubijen je predsjednik Liberije Samuel Kanyon Doe.
Među svjetskim državnicima isticao se činjenicom da je na vlast došao kao podoficir koji je 1980. predvodio vojni puč u toj afričkoj državi. Mnoge su osobe u povijesti na vlast dolazile putem vojnog udara, ali su to većinom bili generali ili barem viši oficiri. Samuel Doe, naprotiv, u liberijskoj je vojsci uoči puča imao podoficirski čin master sargeant (stožerni narednik, u JNA zastavnik).
Njegovi kolege vojnici ubili su dotadašnjeg liberijskog predsjednika Williama R. Tolberta u predsjedničkoj palači u Monroviji. Nakon puča su dotadašnje ministre natjerali da goli hodaju po gradu, a zatim ih smaknuli. Doe je preuzeo vlast, koja je zapravo bila vojna diktatura. Priča ne bi bila cjelovita da ne postoji teorija po kojoj je američka CIA imala određenu ulogu u tom vojnom udaru. Potjecao je iz plemena Krahn, koje čini većinu domorodačkog stanovništva Liberije. Od njene nezavisnosti, Liberijom je vladala američko-liberijska elita, a domorodačko stanovništvo je bilo u podređenom položaju.
Nezadovoljan tom činjenicom, Doe je 12. travnja 1980. izveo vojni udar i popeo se na vlast. Iako je 1984. donešen novi Ustav, a on iduće godine pobijedio na izborima, i izabran za predsjednika, vladao je kao diktator. Narod iz njegovog plemena bio je privilegiran, a svi protivnici, proganjani, mučeni i ubijani. Osim Doea, koji je bio predsjednik, vladalo je novostvoreno Vijeće narodnog iskupljenja. Imalo je 17 članova, a na čelu je bio sam diktator. Održavao je dobre odnose sa SAD, posebno dok je predsjednik bio Ronald Reagan.
Konačno je lokalnim vođama prekipjelo. Na Badnjak 1989., iz Obale Bjelokosti je došao kasniji predsjednik Liberije Charles G. Taylor (2012. osuđen na 50 godina zatvora zbog sudjelovanja i pomaganja u građanskom ratu u Sijera Leoneu), te je Liberija utonula u građanski rat.
Samuela Doea uhvatili su liberijski pobunjenici. Prije nego što su ga ubili, mučili su ga i teško masakrirali. Dijelove njegovog tijela rasjekli su, skuhali i pojeli.



Samuel Doe i američki ministar obrane Caspar W. Weinberger ispred Pentagona 1982.

Na vrh Go down
Zoran I
Džomba
Džomba


Broj komentara : 189
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Sep 10, 2016 8:47 am

KRALJICA ELIZABETA "SISSI"

Na današnji dan leta 1898 v Ženevi je italijanski anarhist Luigi Lucheni je Kraljico Elizabeto "Sissi" nič hudega slutečo, medtem ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel do smrti. Ker se ji ni zdelo, da je hudo ranjena (tesno stisnjeni korzet je ustavljal krvavitev), se je vseeno vkrcala na ladjo, kot je bilo načrtovano. 'Kaj je narobe z mano?' so bile kmalu nato njene zadnje besede. Atentator je pozneje povedal, da je hotel ubiti monarha, čisto vseeno, katerega.

„Prebudila sem se v ječi, na moji roki so okovi. In moje hrepenenje je vedno močnejše. In svoboda! Odvrnila si mi hrbet!“

Ko se je v Münchnu rojena Elizabeta iz hiše Wittelsbach leta 1854 poročila s cesarjem Francem Jožefom I., se ni zavedala, kaj jo bo doletelo. Prvotno se bi naj cesar poročil z njeno sestro Helene, vendar se je 23-letnik v Bad Ischlu zaljubil v komaj 15 let staro Elizabeto. Cesarska vila v Bad Ischlu s parkom še danes ohranja spomin na Elizabeto.

„Prebudila sem se v ječi“ – mlada cesarica na Dunaju

Poroka je bila na Dunaju. Mlad cesarski par je odslej bival v dvorcu Schönbrunn in v palači Hofburg. Dunajski dvor je veljal za najbolj konservativnega v Evropi in Elizabeta je trpela zaradi stroge dvorne etikete, ki jo je uteleševala cesarjeva mama Zofija. Vendar tudi zakon ni bil srečen. Pedantnemu cesarju, katerega interesi so bili v prvi vrsti podrejeni vojski, je nasproti stala mlada ženska, ki so jo navduševali mitologija, zgodovina in literatura. Vzgojo otrok – Elizabeta je v prvih letih zakona rodila hčerki Zofijo in Gizelo ter sina Rudolfa – je prevzela tašča Zofija. Kolikor pogosto je mogla, je Elizabeta pobegnila v Laxenburg pri Dunaju. V prostranem parku z ribniki in neogotsko palačo Franzensburg je lahko Elizabeta uživala v svoji veliki strasti, jahanju.

Prva leta njenega zakona so bila politično zelo  turbulentna. V tem času je habsburška monarhija izgubila svojo prevlado v Evropi in po težkih vojaških porazih izgubila italijanska ozemlja. Franc Jožef je posvetil Elizabeti le malo časa; njegove zunajzakonske afere so jo globoko prizadele. Elizabeta je zbolela in postala depresivna, začela pa je tudi potovati, da bi tako pobegnila utesnjenosti Dunaja.

„Zgradila si bom ladjo“: želja po svobodi in lepotni kult

Na novo pridobljena svoboda je Elizabeto spremenila v samozavestno žensko, ki je svoje življenje vedno bolj samostojno oblikovala. Pretirano se je posvečala svojemu zunanjemu videzu in dosegla legendarni kult lepote, ki si je utrl pot v zgodovino. Njen ideal lepote je bil za tisti čas neobičajen: opredelila ga je kot naravnega in individualnega. Poseben kult je Elizabeta razvila okrog svojih dolgih las in ozkega pasu. Njena osebna frizerka je morala skriti izpadle lase, da bi s tem preprečila izpade jeze. Da bi dosegla obseg pasu 51 cm, je nosila tesen korzet, se pretirano ukvarjala s športom in stradala daljše obdobje. S pobegom pred dvorno etiketo je postala žrtev svoje obsedenosti z lepoto in tožila, da je „sužnja svojih las“.
Na dunajskem dvoru pa se je Elizabeta uprla. Dosegla je soodločanje pri vzgoji svojih otrok in zahtevala, da lahko o osebnih zadevah in kraju bivanja odloča sama. Učila se je grščino in madžarščino in bila tesno povezana z madžarskim grofom Andrássyjem, ki je kasneje postal prvi madžarski ministrski predsednik. Pri Francu Jožefu je odločno zahtevala spravo med Avstrijo in Madžarsko, ki je nenazadnje pripeljala do ustanovitve avstrijsko-madžarske dvojne monarhije. Od tega trenutka je bila Elizabeta tudi kraljica Madžarske, naziv, ki ga je vedno nosila s ponosom.

„Kraljica tvojega srca ti je naklonjena“: prijateljica cesarju

V naslednjih letih se Elizabeta ni več vključevala v dnevno politično dogajanje. Še enkrat je postala mati. Drugače kot pri njenih prvih otrocih je pri Mariji Valeriji od začetka prevzela njeno vzgojo. Franc Jožef je želel Elizabeto vezati na Dunaj in ji zato podaril vilo Hermes. Vilo, ki je umeščena zahodno od Schönbrunna v naravnem rezervatu Lainzer Tiergarten, je zgradil znan arhitekt Carl von Hasenauer, ki je zasnoval tudi znamenito krožno cesto okoli centra mesta. Vila še danes daje vtis cesarskega bivanja onkraj dvornih norm. Kakorkoli, vila je bila bolj odraz okusa arhitekta kot okusa tiste, ki jo je dobila v dar, zaradi česar je Elizabeta v njej le redko bivala. Elizabeta se tudi ni več želela odpovedati svojim obsežnim potovanjem in je aktivno podpirala odnos med cesarjem in mlado igralko Katharino Schratt, s čimer je še naprej nemoteno uživala svojo svobodo. Po samomoru njenega sina Rudolfa leta 1889 so postajala Elizabetina potovanja vedno bolj nemirna. Mučile so jo depresije in hrepenela je po smrti …

„Najbrž bo prišla zadnja solza kot biser nekoč k tebi“: smrt v Ženevi

Italijanski anarhist Luigi Lucheni je že dalj časa želel opozoriti nase s spektakularnim atentatom. Ko je francoski prestolonaslednik predhodno zapustil Ženevo, je Lucheni iz časopisa izvedel za prisotnost Elizabete v mestu. Bil je 10. september 1898, ko je želela vstopiti na ladjo in se vrniti v Montreux, od koder je dan prej pripotovala. Lucheni se je vrgel na cesarico, ki jo je spremljala le ena dvorna dama, in ji zabodel pilo v srce. Komaj dve uri kasneje je skoraj 61-letna Elizabeta podlegla poškodbam. Njeno truplo so prepeljali na Dunaj, kjer so jo pokopali v cesarjevi grobnici.

Elizabeta je bila 44 let cesarica imperija v zatonu. Družinske in reprezentativne naloge, ki so bile s tem povezane, so jo ovirale pri uresničevanju njenega hrepenenja po svobodi. Nepriljubljeni vlogi cesarice je nenazadnje poskušala ubežati v svoji poeziji, v kateri se je ponovno rodila kot vilinska kraljica Titania.

„Galeb, ki ne pripada nobeni deželi“: mit cesarice Sisi

Za njene sodobnike je bila najlepša ženska Evrope. Obdobje, ki je sledilo, je ustvarilo kult Sisi in izumljalo vedno nove lastnosti: literarna dekadenca jo je povzdignila v melanholično in v umetnost zaljubljeno fatalno žensko, in avstrijski film iz 50-ih let o Sisi je ustvaril simbol za žensko samouresničitev in upor, ki je presegel v filmu vse prisoten kič okrog cesarice Sisi.

Jasno sliko je težko prikazati, kajti Elizabeta ni nadzirala le tega, kar je svet okoli nje izvedel, temveč je določala tudi, kar je zanamcem ostalo od njenih osebnih zapisov. Prepoved fotografiranja je njeno podobo že za časa njenega življenja zamrznilo kot brezčasno lepoto. Elizabeta je tako prikazana na osupljivo moderno ljubek način kot umetniška figura, ki je stoletje po njeni smrti že zdavnaj postala neke vrste blagovna znamka „Sisi“. Da je bila Elizabeta tudi inteligentna, nadarjena za jezike, načitana in politično aktivna, je dokazala šele mlajša generacija zgodovinarjev. In ustvarila je nove podobe: zmerno nadarjene pesnice, ki jo je navdihoval pesnik Heinrich Heine, ki je sodelovala pri najtežjih lovskih sledenjih in v starosti lirično odigravala mračne fantazije o smrti.
http://www.austria.info/si/dejavnosti/mesto-in-kulturne-znamenitosti/slavne-osebnosti-iskanje-sledi/cesarica-elizabeta-sisi

http://www.wikiwand.com/en/Franz_Joseph_I_of_Austria
https://prezi.com/xs0rnitcaxiw/sisi-in-franc-jozef-i/
https://www.youtube.com/watch?v=HFg4P6k3WKQ
https://www.youtube.com/watch?v=B_2ZUoC9jDI
https://www.youtube.com/watch?v=pt4jTaWJ1zc
https://www.youtube.com/watch?v=2D28HqS2Jxo
https://www.youtube.com/watch?v=51f5Edi7R3Y

 
                                  Elizabeta Bavarska stara 22 let                                                                                   Kraljica Sisi                                              Znamka Sisi


                                               Kronanje Franza Jožefa za Madžarskega kralja

     
                                                                   Grb cesarja Franc Jožefa z geslom Viribus Unitis – „Z združenimi močmi“


Zoran I: komentar modifikovan dana: Sun Sep 11, 2016 5:13 pm; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 17809
Član od : 2012-10-29
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Sat Sep 10, 2016 5:23 pm

Skladateljica grofica Dora Pejačević rodila se 10. rujna 1855. u Budimpešti. Pripadala je hrvatskoj grofovskoj obitelji Pejačević koja je imala goleme posjede u Slavoniji, uključujući Našice, a ranije i Viroviticu. Dorin otac grof Teodor Pejačević bio je hrvatski ban, a istu je dužnost obavljao i njen djed grof Ladislav Pejačević.
Dora je provela dosta vremena u obiteljskom dvorcu u Našicama, gdje je dobila i prvu poduku iz glazbe. Osnovnu tehniku sviranja na klaviru i violini svladala je rano u Zagrebu, a kasnije je glazbenu naobrazbu stjecala u Dresdenu, Münchenu, Beču, Budimpešti i Pragu. U inozemstvu su u njenom društvu bili pijanistica Alice Ripper, likovna umjetnica Clara Rilke-Westhoff, književnica Anette Kolb, pjesnik Rainer Maria Rilke, pisac Karl Kraus i druge istaknute osobe europske kulturne scene toga doba, te je druženjem s njima proširila svoje umjetničke vidike.  
Bila je pretplaćena na Krausov časopis 'Die Fackel' (Baklja) i zainteresirana za socijalne probleme svojeg doba. Vlastiti je senzibilitet razvijala pod utjecajima intelektualnih svjetova Wildea, Ibsena, Dostojevskog, Manna, Schopenhauera, Rilkea, Kierkegaarda, Krausa i Nietzschea, čija je djela između ostalih zabilježila u svom naslovima vrlo bogatom dnevniku pročitanih knjiga.
Opus Dore Pejačević sastoji se od 58 registriranih djela, koja su uglavnom sačuvana u njezinoj ostavštini pohranjenoj u Hrvatskom glazbenom zavodu u Zagrebu. Već u dobi od dvanaest godina počela je skladati minijature za klavir te za violinu i klavir. Potom su slijedili opusi iz područja orkestralne, vokalno-instrumentalne, komorne i klavirske glazbe. Njezin skladateljski izraz temeljen je ne romantizmu, a neke od njenih skladbi su: Tri pjesme na tekstove F. Nietzschea, Dva nokturna, Tri dječje pjesme, O programnoj glazbi, Četiri pjesme za ženski glas i orkestar, Pjesme za glas i orkestar, Elegie za violinu i klavir, Sonata za klavir, Phantasie concertante za klavir i orkestar i mnoge druge.
Za života, njezina su djela vrlo često izvođena u interpretaciji glasovitih svjetskih glazbenika toga doba kao što su pijanisti Walther Bachmann, Svetislav Stančić i Alice Ripper, violinisti Joan Manén, Václav Huml i Zlatko Baloković, dirigenti Oskar Nedbal i Edwin Lindner, te ansambli Thomán trio, Hrvatski gudački kvartet, Zagrebačka filharmonija, Wiener Tonkünstler-Orchester i Dresdenska filharmonija.
Dora Pejačević preminula je u Münchenu u dobi od samo 37 godina, nakon poroda svog prvog djeteta. Pokopana je u Našicama, nekadašnjem posjedu obitelji Pejačević.


Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 8:49 am

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 22/24Idi na stranicu : Previous  1 ... 12 ... 21, 22, 23, 24  Next
 Similar topics
-
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
» Na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: