FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 13 ... 22, 23, 24 ... 29  Next
AutorPoruka
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.09.16 16:01

Nine eleven 9/11 2001.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.09.16 2:22

Pećina Lascaux, koja sadrži neke od najpoznatijih primjera prapovijesnih pećinskih slika u svijetu, otkrivena je slučajno 12. rujna 1940. u Francuskoj, pored gradića Montignaca u regiji Akvitaniji.
18-godišnji Marcel Ravidat šetao se s prijateljima tim područjem, kad je njihov pas ugledao zeca. Bježeći pred psom, zec se sakrio u rupu u zemlji. Marcel je došao do rupe i pokušao istjerati zeca, kad je otkrio da se ona otvara u veliku podzemnu šupljinu. Budući da se nekoliko stotina metara dalje nalazio dvorac Lascaux (franc. Château de Lascaux), pomislili su da se možda radi o nekom tunelu koji vodi do dvorca. Rupa je bila uska pa se ništa nije moglo istražiti bez iskopavanja.
Marcel se s prijateljima i priručnom opremom za kopanje ubrzo vratio. Proširili su otvor, ušli unutra i ugledali znamenite špiljske slike. Već iste godine senzacionalno otkriće došli su proučiti i stručnjaci. Špilja se sastoji od velike prostorije, s prolazima, proširenjima i udubljenjima, a prvi ju je istražio francuski prapovjesničar i paleontolog svećenik Henri Breuil.
Na stijenama i stropovima špilje pronađeni su dobro očuvani crteži likova životinja (konji, jeleni, bikovi, krave, medvjedi, bizoni…), a procijenjeno je da su stari oko 17.300 godina. Ti prikazi, simboličko-magičnog značenja, danas su jedna od najvrijednijih očuvanih ostvarenja paleolitske umjetnosti. Sam tlocrt špilje pokazuje sličnost tog prostora s unutarnjim organima ljudskog tijela, a ulaz u špilju je mračni prolaz kroz koji se čovjek provlači osjećajući ga čitavim svojim tijelom, a ne gledanjem. Iz te činjenice arheolozi su zaključili da je ona služila kao svetište, u koji su mogli doći samo odabrani. Danas to nalazište nazivaju Sikstinskom kapelom prapovijesnog doba.
Lascaux je 1979. dodan na UNESCO-v popis mjesta svjetske baštine u Europi zajedno s drugim prapovijesnim nalazištima u dolini rijeke Vézère.
Kako bi se spriječilo propadanje slika, špilja je 1963. zatvorena za javnost, ali je načinjena vjerna kopija glavne prostorije (Lascaux II) koja se može posjetiti.



Špiljska slika divljih goveda, konja i jelena




Slika konja iz špilje Lascaux, nazvana 'Kineski konj' zbog sličnosti s kineskom umjetnošću

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.09.16 14:08

JESSE OWENS

Na današnji dan leta 1913 se je rodil sloviti ameriški atlet Jesse Owens. Z zmagami na olimpijskih igrah v nacistični Nemčiji je kot temnopolti športnik onemogočil poskus nemškega diktatorja Hitlerja, da bi olimpijske igre izrabil za propagiranje nacistične rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase.

https://www.youtube.com/watch?v=HCmvDwDocrw
https://www.youtube.com/watch?v=soOm36ZzCwI
https://www.youtube.com/watch?v=jh7uIrunF-c
http://www.biography.com/people/jesse-owens-9431142
http://edition.cnn.com/2016/08/04/sport/gallery/tbt-jesse-owens/
https://www.olympic.org/jesse-owens

OLIMPIJSKE IGRE BERLIN 1936

Zlata medalja - tek na 100 m
Zlata medalja - tek na 200 m
Zlata medalja - štafeta 4 x 100 m
Zlata medalja - skok v daljino

 
                                             James Cleveland »Jesse« Owens                                                                                                           Jesse Owens


                    Cilj  pri 100 metrih je pretekel v času 10.3 sekunde, kar je bil nov olimpijski rekord


                  Ob pozdravu Jesse Owensa dobitnika ene od 4 zlatih medalj je veliko ponosa, upora in simbolike


                       Veličastni sprejem v New Yorku za 4 kratnega olimpijskega zmahovalca v septembru 1936


Zoran I: komentar modifikovan dana: 13.09.16 10:18; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.09.16 23:07

CESAR HAILE SELASSIE I.

Na današnji dan leta 1974 je bil z vojaškim udarom odstavljen etiopski cesar Haile Selassie, ki je leta 1928 po smrti kralja Menelika II. postal kralj, čez dve leti pa cesar Etiopije.

https://www.youtube.com/watch?v=ga29l7M2umY
https://www.youtube.com/watch?v=SdMK308lW7U
https://www.youtube.com/watch?v=94V5EFu4uHo
https://www.youtube.com/watch?v=bVki9t3anJU



                                                                Haile Selassie I.


                                                     Haile Selassie I. v svoji delovni sobi v palači leta 1942

 
           Josip Broz Tito in Haile Selassie I.                       Josip Broz Tito in Haile Selassie I. na obisku v Kopru leta 1959


                           Josip Broz Tito in Haile Selassie I. ob obisku tovarne Tomos v Kopru leta 1959


                                           Josip Broz Tito in Haile Selassije I. na palubi Galeba ob obisku Supetarja na Braču


Zoran I: komentar modifikovan dana: 13.09.16 10:24; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.09.16 0:52

13. rujna 1909. dogodila se nesreća koja je potaknula ideju o osnivanju Hitne pomoći u Zagrebu.
U Prilazu br. 15 (danas Deželićeva 23) prilikom čišćenja prozora s drugog kata je pala služavka Katarina Hedrich. U blizni nesreće su se našli povjesničar i arhivist Emilij pl. Laszowski i njegova supruga Jozefina koji su krenuli u posjetu književniku i leksikografu dr. Velimiru Deželiću starijem. Poslali su poziv liječniku no trebalo mu je više od sat vremena da dođe, a služavka je u međuvremenu preminula. Deželić i Laszowski su došli do zaključka kako bi trebalo organizirati bržu komunikaciju i brži dolazak liječnika do unesrećenih.
16. listopada 1909. bratstvo i kulturna udruga Družba 'Braća Hrvatskog Zmaja' (lat. Ordo fratres draconis croatici) osnovala je Društvo za spašavanje, današnji Zavod za hitnu medicinu Grada Zagreba -  Hitnu pomoć. Prijedlog za osnivanje Društva za spašavanje dao je prvi Veliki meštar Družbe Emilij pl. Laszowski u gostionici 'Tri gavrana' što su svi prisutni i ugledni članovi podržali. Kulturni rad Zmajevaca od 1905. do 1946. (kada je Družba odlukom Vlade NRH raspuštena) bio je slobodan od svake političke stranke, odvijao se preko tzv. radnih ogranaka i stekao je mnogo zasluga u njegovanju povijesne i kulturne baštine.
Neposredno poslije Drugog svjetskog rata 'Sanitarna postaja' Dobrovoljnog društva za spašavanja mijenja naziv, prema sovjetskom uzoru u 'Stanicu za spašavanje', a 1949. u 'Stanicu za hitnu pomoć'. Do 1950. temeljna djelatnost 'Stanice za spašavanje' je prijevoz bolesnika i unesrećenih u bolnice, uz pružanje prve pomoći na mjestu događaja. Tek 1950. 'Stanica za hitnu pomoć' počinje funkcionirati kao ambulanta, zdravstvena ustanova s liječnicima. 1983. dobiva naziv 'Stanica za hitnu medicinsku pomoć', a 1994. 'Ustanova za hitnu medicinsku pomoć'.



Dr. Velimir Deželić stariji i Emilij pl. Laszowski







Vozilo Društva za spašavanje oko 1930.

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.09.16 10:43

AL AZIZIJAH

Na današnji dan leta 1922 so v kraju Al Azizijah v Libiji izmerili 58°C oziroma 136 stopinj po Fahrenheitu. To je doslej najvišja v senci izmerjena temperatura.

Al Azizija je mesto na severozahodu Libije, ki leži približno 40 km južno od glavnega mesta Tripoli, ob pomembni prometni povezavi proti jugu države. Mesto je znano predvsem kot kraj, kjer so 13. septembra 1922 izmerili temperaturo zraka 58 °C, kar je skoraj sto let veljalo za rekordno visoko temperaturo.
Vendar je bil podatek sporen zaradi metodoloških napak, zato ga je komisija Svetovne meteorološke organizacije septembra 2012 razveljavila. Od takrat ima rekord Dolina smrti v Kaliforniji (ZDA), kjer so leta 1913 namerili 56,7 °C.


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.09.16 10:47

GORAN IVANIŠEVIČ

Na današnji dan se je leta 1971 v Splitu rodil hrvaški teniški igralec Goran Ivanišević. Profesionalec je postal leta 1988. Osvojil je 22 turnirjev ATP. Po treh izgubljenih wimbledonskih finalih (1992, 1994 in 1998) je leta 2001 v All England Club prišel s povabilom organizatorja in v finalu v napetih petih nizih (zadnji 9:7) ugnal Patricka Rafterja.

Na turnirjih za Odprto prvenstvo ZDA se mu je leta 1996 uspelo uvrstiti v polfinale, na turnirjih za Odprto prvenstvo Avstralije in Odprto prvenstvo Francije pa po trikrat v polfinale. 4.julija 1994 je z drugim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev na moški teniški lestvici ATP.

V svoji karieri je osvojil 22 turnirskih zmag ter zabeležil 599 zmag in 333 porazov, oziroma 64,3% uspešnost.

Višina: 1,93 cm
Teža: 82 kg
Denarne nagrade: 19.878.007 $

https://www.goranivanisevic.com/
https://www.youtube.com/watch?v=JFowjv97Snw
https://www.youtube.com/watch?v=EotEO905J1g



                                                         Zmagovalec Wimbeldona leta 2001


                                                                            V njegovi značilni drži


                                                        Goran Ivanišević v njegovem najljubšem elementu


                                       Goran Ivanišević in Andre Agassi na ATP turnirju v Umagu 16.julija 2016
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   14.09.16 0:07

GRACE KELLY

Na današnji dan leta 1982 je v prometni nesreči umrla Gracia Patricia Kelly, z oskarjem nagrajena igralka in monaška kneginja.

Grace Kelly se je rodila 12. novembra 1929 v Philadelphii Brendanu Kellyju starejšemu in Margaret Majer. Družina je bila zelo spoštovana v philadelphijski družbi. Oče je bil milijonar in olimpijski zmagovalec v veslanju. Njena strica sta bila znana umetnika; Walter Kelly je bil varietejski umetnik, George Kelly pa je bil znan pisec iger.
Kljub nasprotovanju družine je Grace najprej postala fotomodel, nato pa je zaigrala še v filmih. Leta 1951 je nastopila v svojem prvem filmu Fourteen Hours, stara je bila 22 let. Za film Mogambo je bila nominirana za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo, a ji je nagrado “izmaknila” Donna Reed za vlogo v filmu From Here to Eternity. Leta 1955 je bila za vlogo v filmu The Country Girl nagrajena z oskarjem za najboljšo žensko glavno vlogo.
Igrala je v filmih: Fourteen Hours (1951), High Noon (1952), Mogambo (1953), Dial M for Murder (1954), Green Fire (1954), Rear Window (1954), The Country Girl (1954), The Bridges at Toko-Ri (1954), To Catch a Thief (1955), The Swan (1956) in High Society (1956). Bila je prva igralka, katere obraz se je pojavil na poštni znamki.
Njen zadnji film je bila komedija High Society (1956), nato se je zaradi poroke z monaškim knezom Rainierjem III. umaknila s filmskih platen. Pred poroko naj bi Grace Kelly imela več ljubezenskih zvez, med drugim s Clarkom Gablom, Bingom Crosbyjem, Rayom Millandom, Williamom Holdnom, Olegom Cassinijem in Jeanom-Pierrom Aumontom.
Najpomembnejša razloga za poroko sta bila po Rainierjevem mnenju to, da je katoličanka in da ima lahko otroke. Pred Grace Kelly je bil Rainier v šestletni zvezi s francosko igralko Gisele Pascal, s katero se je razšel zato, ker naj ne bi mogla zanositi. Gisele se je pozneje poročila in imela otroke.
Rainier se je z Grace Kelly poročil 19. aprila 1956 in rodila mu je tri otroke - princeso Caroline Louise Marguerite, ki se je rodila 23. januarja 1957; Alberta II. Monaškega, ki je na svet privekal 14. marca 1958, in princeso Stephanie Marie Elisabeth, rojeno 1. februarja 1965.
Med vožnjo 13. septembra 1982 je doživela srčni napad in dan pozneje v bolnišnici umrla, ne da bi se zavedla. Stara je bila 52 let. Z njo je bila v avtomobilu tudi njena najmlajša hčerka Stephanie, ki je dobila lažje poškodbe. Po nekaterih virih naj bi Stephanie celo vozila in izgubila nadzor nad vozilom, ki naj bi zaradi tega zletelo s ceste. Princesa Grace je pokopana v katedrali svetega Nikolaja v Monte Carlu.

http://www.biography.com/people/grace-kelly-9362226
https://www.youtube.com/watch?v=YiOKFzRHm14
https://www.youtube.com/watch?v=zCwbVgiNQgg
https://www.youtube.com/watch?v=gitM3xWYQbo
https://www.youtube.com/watch?v=1K_Q8OytB3k
https://www.youtube.com/watch?v=cikwniuyZf8
https://www.youtube.com/watch?v=YeR9EiF1Axk
https://www.youtube.com/watch?v=pKA0jm7QG8o
https://www.youtube.com/watch?v=SnjGlnlm5fk
https://www.youtube.com/watch?v=eKBV0sShDQo
https://www.youtube.com/watch?v=Ae-pQX3pUfI


    
   Gracia Patricia Kelly ob prejemu kipca za najboljšo vlogo v filmu The Country Girl 1954                                  Znamka iz ZDA

     
                 Poroka z Monaškim knezom Rainerjem III.                                                         Monaška kneginja Grace Kelly

 
                                        Grace Kelly v knežji palači 1960 leta                                                                                         Poroka 19.april 1956

 
                                              Z družino v knežji palači leta 1969                                                              Grace Kelly priložnostni kovanec leta 2007 za 2€
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   14.09.16 18:50

SEBASTIAN VETTEL

Na današnji dan leta 2008 je Nemec Sebastian Vettel z zmago na VN Italije postal najmlajši zmagovalec v zgodovini formule ena in starostjo 21 let in 73 dni. Do sedaj je dirkal za moštva BMW Sauber, Toro Rosso, Red Bull, Scuderia Ferrari.

Na 159 dirkah v Formuli 1 je zbral 1906 točk, kar pomeni 11,98 točk na dirko.

Število naslovov svetovnega prvaka: 4 (2010, 2011, 2012 in 2013)
Število dirk: 159
Število zmag: 42
Število drugih mest: 17
Število tretjih mest: 19
Število stopničk: 79
Število pole position: 46
Število najhitrejših krogov: 25

http://www.sebastianvettel.de/


Vir: zbirka iz mojega osebnega arhuva, Autosprint št.51-2007, Sebastian Vettel - Toro Rosso                                    4 kratni svetovni prvak Sebastian Vetel


                                                             Sebastian Vettel na Veliki nagradi Brazilije leta 2006


                                                             Sebastian Vettel na Veliki nagradi Kanade leta 2011


                                                            Sebastian Vettel na Veliki nagradi Malezije leta 2015


                                Sebastian Vetell je v letu 2016 trenutno na 4.mestu s 153 točkami


Zoran I: komentar modifikovan dana: 19.09.16 14:20; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.09.16 0:08

VRNITEV PRIMORSKE

Na današnji dan leta 1947 je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in 21 državami, med njimi tudi z Jugoslavijo. Primorska je bila znova priključena k Sloveniji.

Kraljevina Italija je z Rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijske krajine. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo med 324.000 in 361.000 Slovencev. Meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS je bila postavljena po črti Peč-Triglav-Blegoš-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Kvarner.
Po koncu 2. svetovne vojne se je med pogajanji o mirnovni pogodbi z Italijo vnela razprava, kako naj bo znova razdeljeno to ozemlje.
Mirovno pogodbo so države podpisale 10. februarja 1947 in po sklepih mirovne konference iz Pariza je takratni Jugoslaviji ob Primorski pripadla tudi Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki, medtem ko je Italija obdržala Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo, Gorico in njeno okolico.
Na območju Trsta in delu severne Istre pa je nastalo Svobodno tržaško območje. Razdeljeno na cono A, ki je obsegala mesto Trst in občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, in cono B STO, ki je obsegala okraja Buje in Koper. Cona A STO je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom prešla pod Italijo, cona B pa pod Jugoslavijo.
V Sloveniji od leta 2006 obeležujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

"Primorska s svojo svetlobo in pozitivno politično zgodovino, zlasti s svojim odporom proti fašizmu, bi lahko bila hvaležna referenčna točka za nacionalno odgovoren razmislek o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti."
Ciril Zlobec

"Ljuba moja je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin!"
Simon Gregorčič

15.september pomeni vrnitev več kot četrtine slovenskega ozemlja in tretjine prebivalstva in je poleg priključitve Prekmurja po prvi svetovni vojni zagotovo eden najpomembnejših dogodkov pri združevanju enega naroda v Slovensko državo.
Božo Repe
Primorska je nekaj čarobnega. Naj bodo to zasneženi vršaci s smaragdno Sočo ali Goriška s trtami, kraške vrtače, škraplje in jame ali Slovenska Istra z oljkami in brnistrami. Primorska je nekaj posebnega. Nikjer na Slovenskem namreč nimamo takega bogastva in raznolikosti kot prav tu, pri vas. Poleti vročina in razbeljeni kamen v Istri in na Krasu, pozimi sneg v Posočju in prepihani, mrzli kraški borjači. Čarobnost in skrivnostnost, a sočasno odprtost in domoljubnost, iskrenost in trdoživost. Taki ste, Primorska in Primorci, skozi oči tistega, ki na Primorsko prihaja iz drugih delov naše domovine.
Milan Brglez

http://www.forumzagorisko.si/index.php?option=com_content&view=article&id=211:prikljuitev-in-vrnitev-primorske&catid=1:forum&Itemid=39

* 16.septembra 1943 je vrhovni plenum OF-a izdal razglas o priključitvi slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji v okviru Jugoslavije.




                                  Razdelitev Jugoslavije po okupaciji

  
                              Cona A in Cona B                                                                        Cona A in Cona B


                                                                   Proslava leta 2014

                   
                                Prisotna združenja borcev, veteranov in Tigra                                                                                       Logotip


Zoran I: komentar modifikovan dana: 16.09.16 14:59; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.09.16 1:33

Baščanska ploča, važan spomenik hrvatske rane pismenosti pronađena je 15. rujna 1851.
Bila je ugrađena u pod crkvice sv. Lucije u Jurandvoru kraj Baške na otoku Krku, gdje ju je pronašao bogoslov i župnik Petar Dorčić. Njen nastanak datira se oko 1100. godine, a predstavlja značajan izvor za proučavanje razvoja jezika i pisma glagoljice.
Prije se nalazila u istoj crkvici u pregradnoj plohi (septumu) koja je odvajala crkveno svetište od prostora za puk. Takve pregradne plohe postojale su u katoličkim crkvama u davnini, a kasnije su napuštene, pa danas u crkvama postoji povezanost prostora za vjernike i prostora s oltarom.
Baščanska je ploča bila u lijevom krilu pregradne plohe, dok je u desnom također bio natpis na glagoljici na drugoj ploči, ali je ta u međuvremenu stradala od oštećenja. Od nje su ostala samo četiri mala odlomka, koji se danas nazivaju Jurandvorski ulomci. Sama Baščanska ploča oko godine 1498. uklonjena je iz navedenog septuma i stavljena u pod crkvice, vjerojatno kao nadgrobna ploča.
Teška je oko 800 kg, široka 199 cm, visoka 99.5 cm, debljine do 9 cm. Izrađena je od bijelog vapnenca i njome je dokumentirano darovanje zemljišta lokalnom benediktinskom samostanu od strane hrvatskog kralja Dmitra Zvonimira (vladao od 1075. do 1089.).
Na Baščanskoj se ploči nalaze 402 slova i 107 riječi. Povjesničar, književnik i političar Ivan Kukuljević Sakcinski predstavio ju je arheološkoj znanosti. 1865. djelomično ju je pročitao krčki kanonik i istraživač glagoljaških epigrafskih spomenika Ivan Crnčić, a potpuno je to učinio 1875. povjesničar i publicist Franjo Rački. Prema suvremenom povjesničaru umjetnosti i arheologu akademiku Branku Fučiću, istraživaču ploče, kao i prema živućem povjesničaru književnosti i filologu akademiku Eduardu Hercigonji, jezik natpisa je hrvatsko-čakavski, s elementima liturgijskog crkvenoslavenskog. Tekst (u prijevodu) glasi:
"U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Ja opat Držiha pisah to o ledini koju dade Zvonimir, kralj hrvatski, u svoje dane svetoj Luciji pred svjedocima: županom Desimirom iz Krbave, Martinom iz Like, Pribenegom iz Vinodola, Jakovom iz Otoka. Tko to porekne, neka ga Bog prokune i 12 apostola i 4 evanđelista i sveta Lucija. Amen. Da tko ovdje živi, ​​moli za nas Boga. Ja opat Dobrovit zidah ovu crkvu sa svoje devetero braće u dane kneza Kosmata koji je vladao cijelom krajinom. I u te dane bio je (samostan) sv. Mikule u Otočcu sa svetom Lucijom u zajednici."
Danas se Bašćanska ploča čuva u zgradi HAZU u Zagrebu, dok je u crkvicu sv. Lucije stavljena kopija.






Unutrašnjost ranoromaničke crkve sv. Lucije u Jurandvoru kraj Baške na otoku Krku, na pregradnim plohama lijevo je kopija Baščanske ploče, a desno je stajala druga ploča od koje su ostali samo tzv. Jurandvorski ulomci

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.09.16 8:44

ALESSANDRO ALEX ZANARDI

Na današnji dan leta 2001 je dirkač formule ena Alessandro Zanardi doživel grozljivo nesrečo, ki pa jo je čudežno preživel (srce se mu je sedemkrat ustavilo), vendar ostal brez obeh nog. Nove izzive je našel tudi v paraolimpijskem športu. Na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012 je osvojil dve zlati medalji in eno srebrno medaljo v vožnji s kolesom na ročni pogon, prav tako, pa je danes v Riu osvojil že njegovo 3 zlato medaljo in 2 srebrno medaljo. 
V Formuli 1 je dirkal je z moštvi Jordan, Minardi, Lotus in Williams, v ameriškem prvenstvu CART oziroma Champ-Car z Reynard-Hondo, pa je v letih 1997 in 1998 z moštvom Chip Ganassi Racing osvojil obe prvenstvi. V sezoni 1997 je zmagal na 5 dirkah od 17 dirk, v sezoni 1998 pa 7 zmag od 19 dirk. 

Število startov v F.1: 43
Število osvojenih točk: 1
Število osvojenih prvenstev v Champ Car: 2 (1997, 1998)
Število zmag v seriji Champ Car: 15
Število drugih mest: 8
Število tretjih mest: 5
Število osvojenih točk v seriji Champ Car: 610

http://www.alex-zanardi.com/
https://www.youtube.com/watch?v=y0Tpv5XZgeY
https://www.youtube.com/watch?v=1DCNbaCDRgw
http://www.repubblica.it/online/sport/zanardi/zanardi/zanardi.html?refresh_ce
http://www.roadandtrack.com/motorsports/videos/a7621/alex-zanardi-bmw-z4-gt3/
https://www.youtube.com/watch?v=-MHUSHKkoRI
http://sports.usatoday.com/2016/09/14/former-cart-champion-alex-zanardi-wins-gold-rio-paralympics-mens-road-hand-cycling/



  Alessandro Alex Zanardi ob osvojitvi naslova prvaka v ameriški seriji Cart oziroma Champ Car v letih 1997 in 1998


                                              Alex Zanardi v Jordan Fordu 191 na dirki v Suzuki leta 1991


                                                 Dvakratni prvak v ameriški seriji CART oziroma Champ Car


                       Alex Zanardi z Williamsom na Veliki nagradi Kanade leta 1999


                                                       Grozljiva nesreča v Lauritzringu leta 2001


                                        Alex Zanardi z BMW v prvenstvu WTTC leta 2007


                Alex Zanardi na BMW Z4 GT3 v barvah Michela Vaillanta na 24 ur SPA v seriji Blancpain leta 2015


   Sodeloval je na Paraolimpijskih igrah tako v Londonu kot tudi v Riu in dosegel izjemne uspehe


Na Paraolimpijskih igrah v Londonu, kot tudi danes v Riu, je 49. letni Alex Zanardi osvojil že 3.zlato medaljo in 2.srebrno medaljo


Zoran I: komentar modifikovan dana: 21.09.16 17:13; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   16.09.16 7:04

ROK PETROVIČ

Na današnji dan leta 1993 je umrl nepozabni alpski smučar Rok Petrovič. Usodno je bilo potapljanje pri Veli Luki na Korčuli.

Petrovič se je rodil 5. februarja 1966. Leta 1983 je v Sestrieru postal mladinski svetovni prvak v slalomu. Marca 1985 se je prvič povzpel na stopničke na tekmi za svetovni pokal, 1. decembra 1985 pa je v Sestrieru prvič zmagal v svetovnem pokalu.
Tri tedne pozneje se je na tekmi v Kranjski Gori zbralo kar 30.000 gledalcev. Rok je gladko zmagal. Z zmagami v Wengnu, Lillehammerju in Heavenly Valleyju je postal prvi Slovenec, ki je dvignil mali kristalni globus za zmago v slalomu. Rok je bil tudi odličen študent. Leta 1991 je diplomiral na Fakulteti za šport. Tik pred zagovorom magistrske naloge je tragično preminil.

https://www.youtube.com/watch?v=mnL1GRdfZZ0
https://www.youtube.com/watch?v=9OMO7AaFAVg
https://www.youtube.com/watch?v=SReLJ-ErUU0
https://www.youtube.com/watch?v=FEclkqLzfl8



                                                Rok Petrovič in mali kristalni globus v slalomu

  
                               Rok Petrovič, Tone Vogrinec in Bojan Križaj                                             Najmlajši navijači Roka Petroviča


                                     Najljubša zmaga je bila doma v Kranjski Gori

  
                                         V njegovem najljubšem elementu


                                                                Rok Petrovič je bil odličen študent
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.09.16 3:40

17. rujna 1976. NASA (National Aeronautics and Space Administration) je predstavila prvi model space shuttlea.
Nazvala ga je Enterprise (OV-101, orbiter vehicle), prema svemirskom brodu iz znanstveno-fantastične serije Zvjezdane staze (Star Trek). Prethodno su obožavatelji serije organizirali kampanju sa željom da se prvi space shuttle upravo tako nazove; ime je prihvaćeno, a odbačen je raniji prijedlog Constitution. Ime Enterprise imalo je slavnu tradiciju u američkoj povijesti već ranije, bez obzira na Zvjezdane staze, jer se tako zvao niz američkih ratnih brodova još u doba plovidbe na jedra.
Space shuttle je zapravo sustav koji se sastoji od tri dijela: orbitera (letjelica u kojoj se nalazi posada i teret, koja ide u orbitu i zatim se vraća na Zemlju), vanjskog spremnika (u kojem se nalaze tekući vodik i kisik) i para raketnih motora na čvrsto gorivo (koji osiguravaju većinu potiska tijekom lansiranja). Raketni motori su se pri odvajanu padobranima vraćali na Zemlju (u ocean), i ponovo bili korišteni, dok bi vanjski spremnik nakon odbacivanja izgorio u atmosferi. Konstruirano je pet operativnih orbitalnih vozila (orbitera), a Enterprise je konstruiran radi ispitivanja leta pri niskim brzinama i tijekom slijetanja. Prvi od četiri probna leta bio je 1981., dok je operativna upotreba počela 1982. Sva lansiranja provedena su sa svemirskog centra Kennedy na Floridi. Sustav je povučen iz upotrebe 2011., nakon 135 misija.
Ideja za izgradnju space shuttlea potekla je iz vojnih vrhova sredinom 60-tih godina prošlog stoljeća. To je trebalo biti svemirsko transportno vozilo nove generacije koje bi putovalo između američkih zemaljskih vojnih baza i velike vojne svemirske stanice.
Predstavljanje shuttlea, tj. orbitalnog vozila Enterprise 1976. obavljeno je u bazi Palmdale u Kaliforniji budući da su ondje bili pogoni kompanije Rockwell, koja je radila na proizvodnji shuttlea. Na predstavljanju Enterprisea bio je prisutan i Gene Roddenbery (autor Zvjezdanih staza), te gotovo cijela glumačka postava, uključujući Leonarda Nimoya (Spock), DeForesta Kelleyja (Scotty), Georgea Takeija (Sulu) i Nichelle Nichols (Uhura).


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.09.16 9:41

DAMON HILL

Na današnji dan leta 1960 se je rodil britanski dirkač formule ena Damon Hill. Največji uspeh je doživel leta 1996, ko je postal svetovni prvak. Vozil je za ekipo Williams. V Formuli 1 je nastopal za moštva Brabham, Williams, Arrows in Jordan. Aprila 2006 je nasledil Jackieja Stewarta na mestu predsednika združenja British Racing Drivers' Club (BRDC), ki je lastnik dirkališča Silverstone. Leta 2006 je prejel častni doktorat Univerze v Northamptonu zaradi uspešne kariere in povezave z Northamptonom prek Silverstona in BRDC.

Število dirk v Formuli 1: 122
Število osvojenih svetovnih prvenstev: 1 (1996)
Število osvojenih točk: 360
Število zmag: 22
Število drugih mest: 15
Število tretjih mest: 5
Število stopničk: 42
Število pole position: 20
Število najhitrejših krogov: 19

https://www.panmacmillan.com/authors/damon-hill/watching-the-wheels
https://www.formula1.com/en/championship/drivers/hall-of-fame/Damon_Hill.html


        
                  Damon Hill                            Graham in Damon Hill edina oče in sin svetovna prvaka  F.1            Z motorjem veteranom v Goodwoodu


                                         Damon Hill na prvi dirki z Brabham BT60B julija 1992 v Veliki Britaniji



                                                    Damon Hill svetovni prvak z Williamsom FW 18 leta 1996


                                                      Damon Hill z Arrows Yamaha A 18 v sezoni 1997


                                             Damon Hill z Jordanom 198 v Montecarlu v letu 1998


                Damon Hill je v SPA leta 1998 je zadnjič zmagal in poklonil Jordanu 1. zmago na Velikih nagradah


                                        Damon Hill v Bahrainu na revialni vožnji z Williamsom FW 18


Zoran I: komentar modifikovan dana: 17.09.16 19:15; prepravljeno ukupno 4 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.09.16 14:15

17. rujna 2011. dan je početka pokreta Occupy Wall Street (Zauzmimo Wall Street).
Tada su započele demonstracije na Manhattanu u New Yorku prvenstveno u parku Zuccotti, smještenom stotinjak metara od tzv. Wall Streeta, prvog stalnog sjedišta Njujorške burze (New York Stock Exchange), središta gospodarskog života SAD. Wall Street je inače ulica na Manhattanu i proteže se istočno od Broadwaya do South Streeta na East Riveru kroz povijesno središte Financial Districta (Financijski distrikt). Nekoliko značajnih financijskih ustanova ima sjedište u zgradama koje se nalaze u ovoj ulici, uključujući: NYSE, NASDAQ, AMEX, NYMEX i NYBOT.
Pokret Occupy Wall Street izvorno je bio, između ostaloga, usmjeren protiv konzumerizma i prevlasti moćnih korporacija i vodećih američkih banaka u gospodarstvu. Naglašavana je nepravednost nejednake raspodjele bogatstva, a osobito je osuđivan neoliberalni kapitalizam, kao i pogodovanje krupnom kapitalu. Vremenom je Occupy pokret dobio mnoge izdanke, a proširio se na sve svjetske kontinente.
Na prvom masovnom okupljanju bilo je prisutno oko 1000 ljudi. Isprva pri Occupy Wall Street demonstracijama nije bilo nasilnog tretiranja prosvjednika, no s vremenom su izbili incidenti. Za početak pokreta uvelike je bila zaslužna kanadska protukonzumeristička organizacija Adbusters, a vremenom joj se priključio niz drugih pojedinaca i organizacija, uglavnom pripadnika američke radikalne ljevice. Logističku potporu im je pružila i svjetska haktivistička organizacija Anonymous.


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.09.16 21:54

JIMI HENDRIX

Na današnji dan leta 1970 je v Londonu umrl ameriški pevec in najpomembnejši rockkitarist 20. stoletja Jimi Hendrix, s pravim imenom James Marshall Hendrix. Star je bil komaj 27 let.

Le štiri leta pred tem, pri rosnih 23 letih, je prišel iz ZDA v London in v tem času nastopil na neverjetnih 530 koncertih. Zaslovel je po tem, kako se je na odru "znašal" nad kitarami: ostanke znamenite kitare Fender, ki jo je zažgal, so pred leti celo razstavljali v Parizu.
Koncert, ki ga mnogi štejejo za mejnik rokenrola - Hendrixov nastop na Woodstocku - je leta 2005 po več kot četrt stoletja izšel tudi na DVD-ju. Hendrix je leta 1969 nastopil v spremstvu za to priložnost sestavljene skupine Gypsy Sun And Rainbows.

HEY JOE

https://www.youtube.com/watch?v=W3JsuWz4xWc
https://www.youtube.com/watch?v=TLV4_xaYynY&list=PLMKA5kzkfqk2GEImRCIqGqWmQvKYygUhG
https://www.youtube.com/watch?v=_PVjcIO4MT4
https://www.youtube.com/watch?v=wDvlErh5zcc
https://www.youtube.com/watch?v=COsVgbAJ8B8
https://www.youtube.com/watch?v=DjxH_a5U7wA
https://www.youtube.com/watch?v=G-THhwh5mNI
https://www.youtube.com/watch?v=hMkdhVQMBHY
https://www.youtube.com/watch?v=ss_rk-RITts
https://www.youtube.com/watch?v=UhXhENt9Cec
https://www.youtube.com/watch?v=MBy6Z8TE5VQ
https://www.youtube.com/watch?v=pgN6e42Hz9o
https://www.youtube.com/watch?v=CVMcUX8Vzhc
https://www.youtube.com/watch?v=LDqZbkxeYvQ
https://www.youtube.com/watch?v=Nr0d79HiSGY
https://www.youtube.com/watch?v=zYP5hZxajgI
https://www.youtube.com/watch?v=pRg9h-XCHKs
https://www.youtube.com/watch?v=Rqqaw9iN0Js

  
                                                             Jimi Hendrix                                                                              James Marshall Hendrix

 
                                Jimi Hendrix je menil, da so ga obsedli zli duhovi                                                                                       Ena njegovih redkih slik

   
                                         Jimi Hendrix v Woodstocku leta 1969                                                                   Ena njegovih zadnjih fotografij


Zoran I: komentar modifikovan dana: 19.09.16 14:06; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.09.16 3:49

18. rujna 1961. u misterioznim okolnostima avionske nesreće u Africi, poginuo je glavni tajnik Ujedinjenih naroda švedski političar, ekonomist i publicist Dag Hammarskjöld. Diplomirao je humanističke znanosti u Uppsali 1925., a 1928. i političku ekonomiju. Nakon političke karijere u Švedskoj, od 1949. bio je izaslanik u Ujedinjenim narodima. 1953. izabran je za glavnog tajnika UN-a. Do danas je ostalo nepoznato što je uzrokovalo pad njegovog aviona iznad Zambije u Africi. Letio je na mirovnu misiju vezanu uz nemire u Katangi, odmetnutoj pokrajini države Kongo. Kada je belgijska kolonija Belgijski Kongo postala neovisna 30. lipnja 1960. pod imenom Kongo-Léopoldville (od 1965. do 1997. Zair, danas DR Kongo), provincija bogata prirodnim i rudnim bogatstvima Katanga proglasila je svoju neovisnost, uz belgijsku pomoć i pod vodstvom Moïse Tshombea, što je prouzročilo kongoansku krizu. Na zahtjev središnje vlade Ujedinjeni narodi poslali su mirovne snage u Katangu, da bi se održalo zajedništvo s Kongom, i tek poslije krvavog rata uspjelo je 1963. unionistima uz pomoć snaga UN-a pobjediti separatističke snage Katange. (Zapravo je Belgija u toj bogatoj provinciji željela na mala vrata i uz pomoć određenih lokalnih grupa i plaćenika i dalje zadržati svoj položaj kolonijalnog gospodara, tj. zadržati najbolji dio Konga.)
Bitno je naglasiti i da je Patrice Lumumba, prvi legalno izabrani premijer Konga, ubijen u Katangi 17. siječnja 1961. od strane pristalica svog zakletog neprijatelja Tshombea, a tome su vjerojatno kumovali i Belgijanci.
U prvim minutama 18. rujna Hammarskjöldov avion trebao je sletjeti na aerodrom u Ndoli u Zambiji, gdje ga je čekao vođa Katange Moïse Tshombe radi pregovora. Međutim, avion se srušio u šumu petnaestak kilometara od sletišta.
Poginulo je svih 14 putnika u avionu. Većinom su svi pronađeni pougljenjeni na sjedalima zbog požara koji je zahvatio avion, no dva su čovjeka ispala iz aviona prije rušenja, među njima i Dag Hammarskjöld. Pronađen je mrtav od višestrukih ozljeda, no nimalo nagorio. U ruci mu je nađen busen iščupane trave, što je dokaz da je nakratko preživio pad. Pregledom olupine aviona nisu pronađene nikakve smjernice koje bi objasnile nesreću. Međutim, nastalo je mnogo teorija o uzroku, od kojih većina ima veze s nekom teorijom zavjere.
Dag Hammarskjöld je jedina osoba kojoj je posmrtno dodijeljena Nobelova nagrada za mir i jedini glavni tajnik UN-a koji je poginuo za vrijeme mandata. Nagrada mu je posthumno dodijeljena na svečanosti 10. prosinca te godine na Sveučilištu u Oslu, a preuzeo ju je švedski veleposlanik. Predsjednik John F. Kennedy nazvao ga je najvećim državnikom 20. stoljeća.



Glavni tajnik UN-a (1953.-1961.) Dag Hammarskjöld



Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.09.16 14:24

EMIL ZATOPEK

Na današnji dan leta 1922 se je rodil legendarni češki atlet Emil Zatopek. Leta 1952 je v Helsinkih postal prvi tekač, ki je zmagal na 5.000, 10.000 m in v maratonu na enih olimpijskih igrah.

OI HELSINKI 1952

https://www.youtube.com/watch?v=3c4Z8cbcIiA
https://www.youtube.com/watch?v=KvEBEK8_vqc
https://www.youtube.com/watch?v=NlHIhpy68C8
https://www.olympicchannel.com/en/

ZLATE MEDALJE

* Olimpijske igre - 1948 London - 10.000 m
* Olimpijske igre - 1952 Helsinki - 5.000 m
* Olimpijske igre - 1952 Helsinki - 10.000 m
* Olimpijske igre - 1952 Helsinki - maraton
* Evropsko prvenstvo - 1950 Bruselj - 5.000 m
* Evropsko prvenstvo - 1950 Bruselj - 10.000 m
* Evropsko prvenstvo - 1954 Bern - 5.000 m

SREBRNE MEDALJE

* Olimpijske igre - 1948 London - 5.000 m

BRONASTE MEDALJE

* Evropsko prvenstvo - 1954 Bern - 1.500 m
http://www.runningpast.com/emil_zatopek.htm


             

                                                  Emil Zatopek                                                         Njegove šprinterice in maratonske tekmovalne tekaške copate, ki jih naredi Adi Dassler.

    
                               Emil Zatopek na maratonu                                                                                 Emil Zatopek rojeni zmagovalec

  
                                       Emil in Dana Zatopek                                                                                              Emil in Dana Zatopek

      
                               Emila Zatopeka so rehabilitirali na stara leta                                               Olimpijski park v Lausanne                  Emil Zatopek na znamki za OI 1968


Zoran I: komentar modifikovan dana: 22.09.16 13:27; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.09.16 18:37

SIMON WIESENTHAL & SZMON WIESENTHAL & שמעון ויזנטל

Na današnji dan leta 2005 je umrl Simon Wiesenthal, judovsko-avstrijski publicist, pisatelj in lovec na naciste. Rodil se je leta 1908.

Simon Wiesenthal se je rodil v Galiciji. Arhitekturo je študiral v Lvovu in Pragi. Nacisti so ga aretirali leta 1941 in do konca vojne je preživel v dvanajstih koncentracijskih taboriščih. Leta 1947 je v avstrijskem Linzu ustanovil Center za zbiranje dokumentov o usodah Judov. Posebno aktiven je bil pri odkrivanju nekdanjih nacističnih vojnih zločincev. Leta 1960 so z njegovo pomočjo v Argentini pripadniki izraelskega Mosada ugrabili "arhitekta" iztrebljanja Judov A-Eichmanna in pripeljali pred izraelsko sodišče. Od leta 1961 do 2003 je vodil Judovski dokumentacijski center na Dunaju. O usodi in preganjanju Judov je objavil številne knjige in je nosilec mnogih mednarodnih odlikovanj.

KNJIGE

* Pravica, ne maščevanje
* Projekt: Judenplatz Wien
* Škoda, da Hitler tega ni doživel
http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=6212365
http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441293
http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/Wiesenthal.html
http://www.biography.com/people/simon-wiesenthal-9530740
https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007151
http://siol.net/novice/svet/slavni-lovec-na-naciste-simon-wiesenthal-je-bil-agent-mosada-362096
http://www.zurnal24.si/smrt-se-skriva-v-cilu-clanek-27749
http://www.zurnal24.si/nasli-najbolj-iskanega-nacisticnega-zlocinca-clanek-162375
http://www.slobodna-bosna.ba/vijest/35076/ostra_reakcija_iz_centra_simon_wiesenthal_ponistenje_presude_stepincu_je_sramotno_i_uzasno.html
http://elitedaily.com/news/world/old-nazi-guard-charged-counts-accessory-murder/938190/


   
Simon WIesenthal na fotografiji iz leta 1932, kot vodja skupine skavtov v rojstnem Bučaču                                                  Dnevnik Anne Frank
               na Poljskem. Samo eden izmed dečkov je preživel holokavst.


  
                                        Simon in Kyla Wiesenthal                                                                                              Holokavst


                                                                       Simon Wiesenthal
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   21.09.16 3:18

21. rujna 1979. godine francuski specijalci svrgnuli su srednjoafričkog cara Bokassu I. i vratili na vlast njegovog prethodnika Davida Dackoa.
Imenom Jean-Bédel Bokassa, rodio se u selu Bobangi 1921., otac mu je bio poglavica plemena M'Baka koje živi u šumama južnog Banguia.
Oca mu je štapom nasmrt pretukao francuski upravitelj za vrijeme kolonijalne vlasti, a majka mu je počinila samoubojstvo, ostavivši iza sebe dvanaestero siročadi. Obrazovali su ga katolički misionari, a prešao je i na islam jedno kraće vrijeme 1976. kako bi dobivao pomoć od Libije, no nakon što je uvidio da neće dobiti obećanu pomoć, napustio je islam.
Nakon izbijanja Drugog svjetskog rata unovačen je u snage Slobodne Francuske, a sudjelovao je u završnim operacijama u Francuskoj i Njemačkoj. Poslije rata završio je tečaj za vezu, dobio oficirski čin te sudjelovao u Prvom indokineskom ratu, gdje se istaknuo i za to dobio najveća odličja. Služio je u francuskoj vojsci, došao do čina kapetana, a onda pristupio vojsci Srednjoafričke Republike i postao pukovnik. Došao je na vlast vojnim udarom na Staru godinu 1965. i vladao je diktatorski, te su ga uspoređivali s diktatorom iz Ugande, Idi Aminom.
Bio je predsjednik Srednjoafričke Republike do 1976., kad se proglasio carem, a državu Srednjoafričkim Carstvom. Tom je prilikom organizirao skupu i veličanstvenu krunidbenu ceremoniju, uvelike po uzoru na Napoleona Bonapartea. Pokušao je opravdati svoj postupak činjenicom da će se Carstvo isticati među ostalim afričkim državama i da će steći međunarodni ugled. Međutim, u tome se prevario, jer se nijedan strani državnik nije odazvao pozivu na krunidbu, a njeni troškovi su iznosili jednu trećinu godišnjeg državnog proračuna i sav novac od francuske vanjske pomoći. Imao je sedamnaest žena i navodno pedesetero djece, iako je za vrijeme svoje vladavine ukinuo poligamiju. Naravno, zabrana se nije odnosila na njega samog.  
Nakon dodatnih Bokassinih ekscesa i pokolja skoro stotinu studenata koji su odbili nositi skupe uniforme od tkanine koju je proizvodila samo jedna tvrtka, ona njegove supruge, Francuzi su odlučili intervenirati. Carstvo je ukinuto, a Bokassa se sklonio u Francusku, otkuda ga nisu mogli izbaciti jer je bio pripadnik reda Legije časti. Kad se nakon sedam godina konačno vratio u domovinu, priveli su ga na suđenje zbog brojnih zločina. Između ostaloga bio je optužen i zbog kanibalizma. Navodno je ljudsko meso servirao i na večerama za strane političare. Lopovima je rezao uši, a krokodile i lavove je hranio svojim neprijateljima. Osuđen je na 20 godina zatvora, no pušten je nakon 5 godina. Nešto prije smrti od srčanog udara 1996. proglasio se 13. apostolom i tvrdio je da ima tajne susrete s Papom.






Bokassa i Ceausescu 1970.

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   21.09.16 13:56

PRVA FRANCOSKA REVOLUCIJA

Na današnji dan leta 1792 so v Parizu razglasili prvo francosko republiko. S tem se je končala več sto let trajajoča burbonska monarhija. Pred tem so avgusta francoskega kralja Ludvika XVI. in njegovo ženo Marijo Antonietto zaprli, naslednje leto pa so ju obglavili.

DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA

Slovito Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (La declara­tion des droits de l’homme et du citoyen) je sprejela francoska narodna skupščina 26. avgusta 1789. Postala je sestavni del francoske ustave leta 1791, nanjo se sklicujejo vse kasnejše francoske ustave, tudi veljavna ustava iz leta 1958, ki v uvodu slovesno razglaša svojo privrženost pravicam človeka in načelom narodne suverenosti, kot so bila oprede­ljena v deklaraciji leta 1789 ter nato potrjena in dopolnjena z uvodom ustave leta 1946. Deklaracija je izrazit primer pravne uresničitve idej o človekovih pravicah, kot so se postopoma izoblikovale do 18. stoletja.

Predstavniki francoskega ljudstva, konstituirani v narodno skupščino, so – upoštevajoč, da so nepoznavanje, pozabljanje ali preziranje človekovih pra­vic edini vzroki javnih nesreč in korupcije vlad – sklenili, da v svečani deklara­ciji razglasijo naravne, neodtujljive in svete človekove pravice; zato da bi jih ta deklaracija, vselej pred očmi vseh članov družbenega telesa, nenehno opozar­jala na njihove pravice in dolžnosti; zato da bi – zaradi možnosti njihovega stalnega primerjanja s ciljem vsake politične ustanove – bolj spoštovali akte zakonodajne in izvršilne oblasti; zato da bi bile pritožbe državljanov, utemeljene poslej na preprostih in nespornih načelih, vselej usmerjene k ohranjanju ustave in k sreči vseh ljudi. Zaradi vsega tega, v navzočnosti in pod zaščito najvišjega Bitja, narodna skupščina priznava in razglaša naslednje pravice človeka in državljana.
1. člen
Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na splošnem interesu.

2. člen
Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarlji­vih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.

3. člen
Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.

4. člen
Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon.

5. člen
Zakon sme prepovedati samo družbeno škodljiva dejanja. Vse, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno, in nikogar ni mogoče prisiliti k nečemu, kar z zakonom ni zapovedano.

6. člen
Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali prek svojih predstavnikov sodelovati pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za vse, pa naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, so jim enako dostopne vse časti, mesta in javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj, razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti.

7. člen
Nikogar ni mogoče obtožiti, pripreti ali zapreti, razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. Vse, ki spodbujajo, pospešujejo, izvršujejo ali omogočajo izvrševanje samovoljnih ukazov, je treba kaznovati, toda vsak državljan, ki ga pozovejo ali privedejo na podlagi zakona, mora takoj ubogati. Vsako upiranje je kaznivo.

8. člen
Zakon sme predpisovati samo strogo in očitno nujne kazni, kaznovati pa je mogoče samo na podlagi zakona, ki je bil sprejet in proglašen pred kaznivim dejanjem ter zakonito uporabljen.

9. člen
Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegova krivda. Če je nujno, da ga priprejo, je treba vsako strogost, ki ne bi bila potrebna za zagotovitev njegove navzočnosti, strogo preprečiti z zakonom.

10. člen
Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojega prepričanja, tudi verskega ne, pod pogojem, da njegovo izražanje ne moti javnega reda, ki ga določa zakon.

11. člen
Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človeko­vih pravic; vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskati svobodno in odgovarja samo za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon.

12. člen
Za zagotavljanje pravic človeka in državljana je potrebna javna oblast; ta oblast je zato postavljena v korist vsem, ne pa v posebno korist tistim, ki jim je zaupana.

13. člen
Za vzdrževanje javne oblasti in za stroške uprave je nujno skupno prispevanje, ki mora biti enakomerno porazdeljeno med vse, ob upoštevanju njiho­vih možnosti.

14. člen
Državljani imajo pravico, da sami ali po svojih predstavnikih ugotavljajo potrebnost javnih dajatev, da vanje svobodno privolijo, da nadzorujejo njihovo uporabo, da določijo višino, način obdavčenja in pobiranja ter čas traja­nja teh dajatev.

15. člen
Družba ima pravico zahtevati obračun dela od vsakega javnega uslužbenca.

16. člen
Družba, v kateri nista zajamčeni varstvo pravic in delitev oblasti, nima ustave.

17. člen
Ker je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, je ni mogoče nikomur odvzeti, razen če obstoji očitna, z zakonom določena javna potreba, in to ob predhodni in pravični odškodnini.


                       Deklaracija o pravicah človeka in državljana 26.avgusta 1789



                                                    Napad na Bastiljo - simbol začetka revolucije


                       Marianne vodi ljudstvo svobodi naproti
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.09.16 13:32

BRANKO JERKIČ - ŽIVKO

Tiho je dne 4. avgusta 2016 od nas odšel partizan in slavni komandant, generalpolkovnik Branko Jerkič, nosilec partizanske spomenice 1941.

Rodil se je v Dobravljah v Vipavski dolini 5. avgusta 1925. Skupaj s starši se je pred fašističnim nasiljem umaknil v tedanjo Jugoslavijo. V Mariboru je dokončal osnovno šolo in nižjo realno gimnazijo. Pri Sokolih se je navzel napredne miselnosti. Ob zasedbi Nemcev se je družina sprva umaknila v Dobravlje in zatem v Kočevje. Šestnajstletni mladenič je z drugimi začel zbirati orožje in vojaško opremo. Sprejet je bil v SKOJ. V začetku leta 1942 je stopil v partizanske vrste in se bojeval na območju Kočevja in Bele Krajine. Spomladi 1943 je prišel na Primorsko. Po razpadu Italije je postal pomočnik komandanta 2. brigade VDV. 1. maja 1945 je sodeloval v bojih za osvoboditev Trsta. Kot partizana sta ga odlikovala osebni pogum in poveljniška preudarnost.

V okviru tedanjega Knoja je prevzel odgovorno nalogo varovanja meje kot poveljnik obmejnega bataljona na meji z Madžarsko in na meji s tedanjim Svobodnim tržaškim ozemljem. Leta 1953 je odšel na šolanje za častnika enot protiletalske obrambe v Zadar, od tam pa v Zagreb za načelnika štaba divizije. Leta 1958 je postal član zvezne komisije za dobave orožja iz ZDA. Ob napotitvi jugoslovanskega kontingenta v mirovne sile OZN na Sinaju je Branko Jerkič postal stalni član osrednjega poveljstva mirovnih sil kot predstavnik Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je postal komandant slavne 14. proletarske divizije JLA v Postojni, kjer je pridobil tudi čin generalmajorja.
Leta 1973 je postal poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Z njim je povezana temeljita organizacijska, predvsem pa kadrovska in vsebinska prenova TO v naši republiki.

Jeseni leta 1980 je postal poveljnik 9. armade, ki je zajemala skoraj celotno območje Slovenije. Leta 1991 je skupaj s slovenskimi generali obsodil protinarodno početje svojih kolegov v Beogradu. Po osamosvojitvi pa se je zavzeto bojeval za pravice in dostojanstvo pripadnikov JLA, ki so ostali v Sloveniji.

Po upokojitvi je deloval v stanovski organizaciji Zvezi rezervnih vojaških starešin kot njen predsednik. Bil je zelo aktiven pri povojni obnovi in izgradnji naše domovine. S svojimi vojaki je sodeloval pri gradnji vodovodov v Postojni, Mirnu in kraškem vodovodnem sistemu, pri  izgradnji cest in razvoju primorskih podjetij (MIP, Fructal, Mlinotest).
Za sodelovanje v NOB in povojni graditvi je bil odlikovan s trinajstimi visokimi odlikovanji, med njimi tudi z nekaj tujimi.
Za mnoge je bil naš Branko naš general.

http://www.primorske.si/2016/09/21/V-spomin-Branko-Jerkic-1925-2016
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013230/



    
                          Generalpolkovnik Branko Jerkič                                                          Zadnje srečanje z Vrhovnim komandantom Josipom Brozom Titom 21.decembra 1979

     
                               Magnetogram razgovora z delegacijo JLA                                                                            V penziji
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 283
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.09.16 9:28

ZLATO V SYDNEYU

Na današnji dan leta 2000 so na olimpijskih igrah v Sydneyju za zlati dan slovenskega športa poskrbeli strelec Rajmond Debevec ter veslača Iztok Čop in Luka Špik.

Rajmond Debevec je po razočaranjih na prejšnjih štirih olimpijskih igrah v Avstraliji uresničil svoje sanje. Z malokalibrsko puško je bil nepremagljiv v trojnem položaju 3 x 40. V ležečem položaju je nastreljal 397 krogov in bil tik za najboljšimi, v stoje je pometel s konkurenco (388 krogov) in tudi v kleče je vrhunsko opravil svoje delo (392 krogov).
S 1.177 krogi je postavil nov olimpijski rekord. V finalu, kjer tekmovalci opravijo deset strelov v stoječem položaju, je bil nezgrešljiv in je na koncu prepričljivo zmagal s 1275,1 kroga.

Iztok Čop in Luka Špik sta na jezeru Penrith upravičila vlogo favoritov v dvojnem dvojcu. Vodila sta od štarta do cilja. V cilju sta imela več kot sekundo prednosti pred Norvežanoma Tuftejem in Bekkejem. Bron je pripadel Italijanoma Calabreseju in Sartoriju. To je bila za Čopa že druga olimpijska kolajna, saj je bil v Barceloni leta 1992 z Denisom Žvegljem bronast v dvojcu brez krmarja. V Londonu leta 2012 je s Špikom osvojil olimpijski bron.



                                                        Olimpijska prvaka v Sydneyu Iztok čop in Luka Špik


                                                                  Zlati medalji za Slovenijo

 
                                Rajmond Debevec                                                                                                    Razglasitev v Sydneyu
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18524
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   24.09.16 2:22

Franklin Clarence Mars, osnivač kompanije Mars, poznate po brojnim čokoladnim proizvodima i slatkišima, rodio se 24. rujna 1883.
Kompanija Mars danas je svjetski gigant i proizvodi: čokoladice Bounty, Twix, Mars, Snickers i Milky Way, žvakače gume Orbit, Hubba Bubba, Juicy Fruit i Winterfresh, sladoled Dove te bombone M&M’s i Skittles. Osim toga, vlasnici su marki Uncle Ben’s (riža, umaci) i Dolmio. Njihovi proizvodi za kućne ljubimce obuhvaćaju Whiskas, Pedigree, Cesar, Chappi i Royal Canin.
Obitelj Mars bila je najbogatija američka obitelj sve do 1988., kad su ih prestigli Waltoni iz Wal-Marta. Danas je kompanija Mars treća najveća američka tvrtka koja je potpuno u privatnom vlasništvu (za razliku od dioničkih društava), u 100%-tnom vlasništvu obitelji Mars.
Osnivač obiteljskog bogatstva Franklin C. Mars potječe iz gradića Hancocka u američkoj saveznoj državi Minnesoti. Već s 19 godina je počeo prodavati slatkiše od melase, a zatim je pokrenuo proizvodnju čokoladnih pločica. Veliki uspjeh doživio je kad je 1923. prema ideji svoga sina napravio čokoladicu Milky Way. Bila je to prva punjena čokoladna pločica u širokoj prodaji i doživjela je trijumf. Prodaje se s uspjehom još i danas, premda je stara već oko 90 godina. Godine 1930. Mars je uveo i Snickers, čokoladicu s kikirikijem, nazvanu po omiljenom konju u vlasništvu obitelji Mars.
Kad se obogatio, Franklin C. Mars kupio je veliku farmu u Tennesseeju i nazvao ju je Milky Way Farm. Imala je 2.800 jutara i na njoj su uzgajani trkači konji i stoka. U vrijeme depresije 1930-ih godina farma je zapošljavala mnogo radnika iz okolice. Franklin C. Mars bio je dobar i velikodušan gazda, poznat i po tome što je dijelio radnicima na farmi besplatne čokoladice, kao i druge oblike pomoći (pozajmice itd.) Umro je 1934., a čokoladno carstvo naslijedili su njegovi potomci, koji ga drže i danas.






Mauzolej obitelji Mars na groblju Lakewood u Minneapolisu, Minnesota

Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 2:54

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 23/29Idi na stranicu : Previous  1 ... 13 ... 22, 23, 24 ... 29  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: