FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 14 ... 24, 25, 26, 27, 28, 29  Next
AutorPoruka
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.10.16 12:37

FERRARI

Na današnji dan leta 2000 je Michael Schumacher zmagal na VN Japonske in s tem tretjič postal svetovni prvak v formuli ena. Za Ferrari je bil to prvi naslov po 21 letih. Ekipa iz Maranella je pred tem zadnjič imela svetovnega prvaka leta 1979, ko je slavil Južnoafričan Jody Scheckter. Schumacher je prva dva naslova osvojil z Benettonom v letih 1994 in 1995, potem pa se je preselil k Ferrariju.

LETO 2000

Michael Schumacher - 108 točk
Rubens Barricchello - 62 točk
Ferrari F1 2000 - 170 točk

https://www.youtube.com/watch?v=suhuuLp13aQ
https://www.youtube.com/watch?v=YyH2M1eyT00
https://www.youtube.com/watch?v=hr6g7nLgoPc
https://www.youtube.com/watch?v=T64DawYmgpw


                       Po 21 letih je naslov Svetovnega prvaka konstruktorjev za Ferrarija priboril Michael Schumacher

    
                        V sezoni 2000 je Michael Schumacher s Ferrarijem F1 2000 zmagal 9 krat                                 Tretji naslov svetovnega prvaka

                                                                                   Michael Schumacher zmagal s Ferrarijem v Suzuki pred Miko Hakkinenom z McLarnom             

                                                                                                

Na podiju za VN Suzuke Mika Hakkinen in David Coulthard in zmagovalec Michael Schumacher ter športni direktor Ferrarija Jean Todt
                                                               

                          Naslov svetovnih prvakov z 10 zmagami leta 2000 gre moštvu Ferrari


                                                                            Moštvo Ferrari Formula 1


Zoran I: komentar modifikovan dana: 11.10.16 21:14; prepravljeno ukupno 9 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.10.16 17:55

Zagrebačka uspinjača, javna prometna veza između Gornjeg i Donjeg grada, puštena je u promet 8. listopada 1890.
Sa svojih 66 m dužine najkraća je na svijetu te vrste. Savladava visinsku razliku od 30 m (126 m/nm donja i 156 m/nm gornja što je uspon od 52%) u 64 sekunde koliko traje vožnja. Može prevesti 28 putnika uz pomoć motora od 37 kilovata. Ima 16 sjedećih i 12 stajaćih mjesta, a cijena karte je 4 kn za običnu vožnju koja kreće svakih 10 minuta i 20 kn za hitnu vožnju koja počinje odmah; radnim danom, subotom, nedjeljom i praznikom od 6:30 do 22 sata. Uspinjača je ujedno i najstarije javno pogonsko sredstvo u Zagrebu, a danas je u sastavu ZET-a (poduzeće Zagrebački električni tramvaj).
Ideju i izvedbu za uspinjaču napravio je osječki poduzetnik D. W. Klein u tadašnjoj Bregovitoj ulici (danas Tomićeva), koji se obvezao da će nakon 40 godina vlasništvo nad uspinjačom prepustiti gradu Zagrebu. Isprva su u uspinjači postojali odjeljci prvog i drugog razreda, s različitim cijenama vožnje. Za pogon je služio parni stroj, pa je uspinjača bila bučna i stvarala je velike količine dima.
Trajna vožnja uspostavljena je u veljači 1893. Kada je 1929. ugovorom prešla u vlasništvo grada ukinuti su odjeljci prvog i drugog razreda, pa je unutarnji prostor postao prostraniji i svjetliji, a rekonstruirani su i kolosijeci. Električni pogon uveden je 1934. Tijekom godina uspinjača je nekoliko puta rekonstruirana, posljednji put 2005.








Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.10.16 18:36

JOHN LENNON

Na današnji dan leta 1940 se je v Liverpoolu rodil britanski pevec, kitarist in skladatelj John Lennon.

Bil je eden izmed ustanoviteljev legendarne skupine The Beatles, pozneje se je podal v samostojno glasbeno kariero, deloma skupaj z Yoko Ono. Poskušal se je tudi kot pisatelj, režiser in založnik. Znane so njegove skladbe Imagine, Mother, Stand by me in Woman.

8. decembra 1980, okoli 22.50, ko sta se z Yoko Ono vračala proti stanovanju v newyorški zgradbi The Dakota, ga je Mark David Chapman pri vhodu štirikrat ustrelil v hrbet. Lennona so odpeljali na urgenco bližnje bolnišnice Roosevelt Hospital, kjer so ga ob prihodu ob 23.07 razglasili za mrtvega. Istega večera je malo predtem Lennon Chapmanu podpisal izvod albuma Double Fantasy.

ZLATA KITARA JOHNA LENNONA

Kitara Johna Lennona je bila na avkciji prodana za 2,4mio$

Kitara s katero je komponiral prve uspešnice legendarnih Beatlov je bila prodana v Kaliforniji v avkcijski hiši Julien's Auctions. Kitaro ki jo je kupil John Lennon in z njo ustvaril uspešnice "Love me do", "I want To Hold Your Hand" in druge uspešnice je bila prodana za 2,4mio$ (2,23mio€).
Avkcijska hiša Julien's Auctions je objavila, da je bila kitara znamke Gibson J-160E prodana anonimnemu kupcu v soboto.

To je bila ena od dveh kitar, ki sta bili poslani iz ZDA v Veliko Britanijo leta 1962 za Johna Lennona in Georga Harrisona. Lennon jo je uporabljal približno leto dni, potem jo je zamenjal z tisto od Georga Harrisona, potem so se za kitaro izgubile vse sledi.

Tako se 50 let ni vedelo o njej ničasar, vse do lanskega leta, ko je nekdo iz Kalifornije presenečen ugotovil, da bi lahko njegova kitara, ki jo ima v lasti, lahko imela zgodovinsko vrednost. Takoj jo je dal preveriti poznavalcu, ki je potrdil njeno originalnost.
http://www.tgcom24.mediaset.it/spettacolo/john-lennon-venduta-all-asta-per-2-4-milioni-di-dollari-la-sua-chitarra_2142777-201502a.shtml

https://www.youtube.com/watch?v=krIus0i9xn8
https://www.youtube.com/watch?v=zqT_zpXwByE&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=BGLGzRXY5Bw&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=YUF4vcDE-Cc&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=vfTGqONnt5A&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=A_MjCqQoLLA
https://www.youtube.com/watch?v=rRen3jDqViI&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=QoF-7VMMihA&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=DCX3ZNDZAwY&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=srwxJUXPHvE&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=S-rB0pHI9fU&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=ax7krBKzmVI&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=RkZC7sqImaM&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=O4_ghOG9JQM
http://www.johnlennon.com/
https://www.youtube.com/watch?v=0kNGnIKUdMI&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=NXYNPO3zIj8&list=PLOJ5XxFxE_SY7ggMljuDGzhW-gl3E5rI5&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=2_9QooYDYtU&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=e7aGAIWe3uE&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=b5zpFpfw3Fw&list=PLqk4-e08ijqqh45UnPsfoNNWwZtIwWJQr&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=c68v6WIZeRI&list=PLqk4-e08ijqqh45UnPsfoNNWwZtIwWJQr&index=15&nohtml5=False
https://www.youtube.com/watch?v=Ptctz_rnkJ8&list=PLqk4-e08ijqqh45UnPsfoNNWwZtIwWJQr&index=2&nohtml5=False

  
                            John Lennon leta 1964                                                                                       Lennonov Les Paul Jr.


         The Beatles leta 1957 - George Harrison - 14 let, John Lennon - 16 let in Paul McCartney - 15 let


                                                         The Beatles leta 1964 ob prihodu v Ameriko


                                                The Beatles z Muhammadom Alijem


Kraljica jih je počastila in postanejo MBE Member of the Order of the British Empire                                 


                                                                   The Beatles na Shea Stadium leta 1966


                                                            The Beatles - Abbey Road leta 1969


                                                                                    Let it Be

     
 The Beatles 9.aprila 1970 razpadejo


                                                                         The Beatles


                      John Lennon Peace Monument v Liverpoolu


                                        Lennonov kip v Havani


                                     John Lennon pred liverpoolskim Cavern Clubom
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.10.16 20:04

DOLINA VAIONT

Na današnji dan leta 1963 se je v dolini Vaiont v Italiji zgodila ena največjih inženirskih katastrof vseh časov. Nepričakovano razlitje vode iz akumulacijskega jezera, ki ga je sprožil plaz okoli 260 milijonov m3 skalovja in zemljine s pobočja gore Monte Toc, je zahtevalo 2000 življenj. Tako mediji kot tudi strokovna javnost so hitro ugotovili, da sta za nesrečo kriva lakomnost investitorjev in malomarnost inženirjev. Uradna preiskava je pokazala, da je bilo razlogov za sprožitev plazu, globokega najmanj 100 m in širokega vsaj 2000 m, več, vendar bi bilo nesrečo kljub temu mogoče preprečiti. Sile, ki so delovale na pregrado ob plazu, so bile več kot desetkrat večje od projektnih, a jez vseeno še danes stoji nepoškodovan na mestu, kjer je bil zgrajen.


                                                          Začetek gradnje jezu Vaiont


                                                               V fazi izgradnje jezu Vaiont


                                                  Najvišji jez na svetu v Vaiontu 262 metrov


                                                              Longarone pred katastrofo


                      Plaz iz gore Monte Toc je povzročil vodni val, ki je pljusknil čez jez in povzročil razdejanje 

 
                                                       Popolnoma izbrisani Longarone                                                                                      Uničena železnica
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.10.16 0:49

Međunarodni Ugovor o svemiru (eng. Outer Space Treaty, franc. Traité de l’espace) stupio je na snagu 10. listopada 1967.
Nadgleda ga Vijeće Ujedinjenih naroda za miroljubivo korištenje vanjskog svemira (engl. United Nations Committee on the Peaceful Uses of Outer Space ili COPUOS) osnovano je 1958. (ubrzo nakon lansiranja Sputnjika) i koje ima dva podvijeća, znanstveno-tehnološko i pravno podvijeće.
Do danas su ga ratificirale 102 svjetske države, a potpisalo ga je još 27 zemalja koje do sada nisu dovršile proces ratifikacije. Ugovor su tako potvrdile sve vodeće svjetske sile uključene u istraživanje svemira, uključujući SAD, Rusku Federaciju, NR Kinu, Francusku, Veliku Britaniju, Indiju, Njemačku i Japan.
Njegove odredbe razrađuju i dopunjuju Sporazum o spašavanju astronauta, vraćanju astronauta i vraćanju objekata lansiranih u svemir (1968.), Konvencija o međunarodnoj odgovornosti za štetu koju prouzroče svemirski objekti (1972.), Konvencija o registraciji objekata lansiranih u svemir (1975.), Sporazum koji uređuje aktivnosti država na Mjesecu i drugim nebeskim tijelima (1979.) i dr.
Važna odredba Ugovora o svemiru je zabrana stavljanja nuklearnog oružja i ostalih oružja za masovno uništenje u bilo koji dio svemira. Time je zabranjeno stavljanje takvih oružja u orbitu oko Zemlje, na svemirska tijela (Mjesec, asteroide, planete), kao i u preostali svemirski prostor.
Prema Ugovoru o svemiru, Mjesec i ostala svemirska tijela mogu se koristiti samo u mirnodopske svrhe i zabranjeno je testiranje bilo kakvih oružja na tim tijelima (ne samo nuklearnih nego i konvencionalnih). Nadalje, Ugovor zabranjuje bilo kojoj državi polaganje suverenog prava na neki teritorij na Mjesecu i drugim svemirskim tijelima. Dakle, nijedna država ne može proglasiti dio Mjeseca, Marsa ili bilo kojeg drugog svemirskog tijela svojim posjedom i ne smije ga okupirati. (A kako će s tim bit u daljoj budućnosti saznat će naši potomci.)


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.10.16 13:51

SIRIMAVO BANDARANAIKE

Na današnji dan leta 2000 je umrla prva ženska premierka na svetu in trikratna šrilanška predsednica vlade, Sirimavo Ratwatte Dias Bandaranaike.

   
   Sirimavo Bandaranaike leta 1960                           Znamka iz leta 1995                                    Spominski center Sirimavo Bandaranaike


          21.julija 1960 je bila imenovana za prvo žensko predsednico vlade na svetu


                              Sirimavo Ratwatte Dias Bandaranaike


             Kraljica Elizabeta in Sirimavo Bandadaraike v Buchinghamski palači leta 1961


                                                Jawaharlal Nehru in Sirimavo Bandaranaike


                                                    Sirimavo Bandaranaike in Indira Gandhi


             Sirimavo Bandaranaike je bila leta 1976 častna gostja Josipa Broza Tita na Brionih


                      Sirimavo Bandaranaike in Josip Broz Tito na V. Konferenci Neuvrščenih v Colombu leta 1976


       Dočakala častljivih 93 let


Zoran I: komentar modifikovan dana: 11.10.16 21:13; prepravljeno ukupno 7 puta
Na vrh Go down
Mladjo
Razvodnik
Razvodnik


Broj komentara : 230
Član od : 2012-03-31
Dob : 46
M(j)esto Kicevo Makedonija

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.10.16 14:45

1917. - Brazil u Prvom svetskom ratu objavio rat Nemačkoj pošto su Nemci torpedovali brazilske brodove.
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.10.16 21:18

THOMAS ALVA EDISON

Na današnji dan leta 1886 je Thomas Alva Edison, takrat star komaj 19 let, predstavil svoj prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu. Kongres izuma ni odkupil.

Thomas Alva Edison je eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov, saj je patentiral več kot 1000 izumov. Najbolj znana sta fonograf, ki je predhodnik gramofona, in žarnica, ki jo uporabljamo še danes. Edisonovo življenje je pri 15 let za vedno spremenil nenavaden dogodek. Thomas je namreč rešil življenje otroku, ki je padel z vlaka. V zahvalo ga je otrokov oče, visok funkcionar na železnici, naučil delati s telegrafom. Naslednjih šest let je delal kot telegrafist in v tem času ustvaril temelje za kasnejše izumiteljsko delo.

Leta 1868 je prijavil patent za električni števec volilnih glasov. Življenje potujočega telegrafista je bilo trdo in Edison se je otresel revščine šele s službo pri družbi Telegraph Company. Tu je začutil nov tip gospodarstva in razvil telegraf za posredovanje tečajnih vrednosti, nekakšen namizni teleprinter. Pri 23 letih je ustanovil samostojno družbo in postal samostojni izumitelj v New Yorku.

Edison, že od otroštva navajen, da si pomaga sam, je bil nenavaden podjetnik. Če so mu šli posli dobro, je ves zaslužek takoj vložil v nakup naprav in gradnjo laboratorijev, če so šli slabo, pa je zastavil osebno premoženje, da je lahko delal naprej. Pogosto je imel velike dolgove in bil na robu finančnega propada. Leta 1876 se je preselil v novi raziskovalni laboratorij v mestu Menlo Park in to je bil še en velik preobrat v njegovem življenju. Odtlej je nameraval živeti le še kot svobodni raziskovalec in izumitelj. V tem laboratoriju je razvil nekaj zelo pomembnih izumov: leta 1876 je začel telefon, ki ga je nedavno tega izdelal Alexander Graham Bell, prilagajati za uporabo na dolge razdalje, leta 1879 je razvil prvo uporabno žarnico z ogleno nitko in ji dal današnjo obliko. Kmalu po tem so začeli graditi elektrarne, v New Yorku pa uvajati električno razsvetljavo.

http://ethw.org/IEEE_Edison_Medal

         
  Njegov prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu              Edisonova originalna žarnica


                         Thomas Alva Edison leta 1887 z enim prvih fonografov

 
                                                  Thomas Alva Edison                                                            Edisonova medalja
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.10.16 23:06

Mnoge američke države slave obljetnicu Kolumbovog otkrića Amerike - Kolumbov dan (Columbus Day) kao službeni državni blagdan.
Otkriće se dogodilo 12. listopada 1492., te se ponegdje neslužbeno slavilo od kasnog 18. stoljeća, a službeno se u nekim državama počinje slaviti u ranom 20. stoljeću.
Kolumbov dan postao je službeni praznik u Coloradu 1906., a na cijelom području SAD-a 1934. Međutim, tradicija proslavljanja obljetnice otkrića Amerike postojala je još u kolonijalnom razdoblju. 1792. New York City i ostali američki gradovi upriličili su proslavu povodom 300. obljetnice. Povodom 400. obljetnice 1892. predsjednik Benjamin Harrison pozvao je ljude slaviti, a tijekom obljetnice nastavnici, propovjednici, pjesnici i političari organizirali su mnoge ceremonije izražavajući tako svoje domoljublje. Slavilo se državljanstvo, podrška ratovanju iz domoljubnih pobuda, podrška čuvanju granica, važnost odanosti naciji i društveni napredak. Katoličko doseljeništvo je posebno prigrlilo Kolumbov dan. Tako su se irski iseljenici prozvali Kolumbovim vitezovima implicirajući na to da je katolik otkrio Ameriku. Mnogi doseljenici iz Italije promatrali su slavljenje Kolumbovog dana kao slavljenje svog naslijeđa. Od 1971. obljetnica otkrića Amerike i stvaranja američke mornarice (13. listopada 1775.) slave se drugog ponedjeljka u listopadu. Banke, poštanska služba, većina škola i velikih saveznih agencija ne radi na Kolumbov dan.
U mnogim latinoameričkim državama obljetnica Kolumbova otkrića slavi se kao Dan rase (Día de la Raza), u spomen na prvi kontakt Europljana i američkih domorodaca. Počeo se slaviti u Argentini 1917., u Venezueli i Kolumbiji 1921., u Čileu 1922. i u Meksiku 1928. Obljetnica je pod ovim imenom slavljena i u Španjolskoj do 1957. U Venezueli je 2002. Dan rase preimenovan u Dan domorodačkog otpora (Día de la Resistencia Indígena). Hispanoamerikanci, državljani SAD-a, također običavaju slaviti Dan rase. 1994. u Kostarici je Dan rase preimenovan u Dan kultura (Día de las Culturas) kako bi se dalo do znanja da je stapanje domorodačkih, europskih, afričkih i azijskih kultura pridonijelo stvaranju kostarikanske i latinoameričke kulture.
Od 1987. u Španjolskoj se obljetnica Kolumbova otkrića slavi kao Nacionalno slavlje (Fiesta Nacional) ili Nacionalni dan. Prije toga slavio se Dan španjolstva (Día de la Hispanidad), u spomen na osnivanje međunarodne hispanske zajednice. Kraljevskim dekretom 1981. Dan španjolstva proglašen je nacionalnim praznikom. Od 2000. 12. listopada je ujedno i Dan oružanih snaga, te se proslavlja vojnom paradom u Madridu. Obljetnica Kolumbova otkrića u Španjolskoj se s entuzijazmom slavi paradama, marševima i sličnim događajima.



Prvo iskrcavanje Kristofora Kolumba u Novom svijetu, rad španjolskog slikara Dióscora Puebla (1862.)

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.10.16 14:38

WILT CHAMBERLAIN

Na današnji dan leta 1999 je umrl Wilt Chamberlain. V neponovljivi košarkarski karieri je na vrhu njegov dosežek 2. marca 1962, ko je v dresu Philadelphie New York Knicksom nasul 100 točk. Chamberlain je edini do zdaj, ki je v eni sezoni Lige NBA dosegel 4.000 točk. Posebne vrste podvig je tudi 20 tisoč žensk, ki so končale v njegovi postelji. Tako je vsaj zatrdil v biografiji!
Igral je za klube Harlem Globetrotters, Philadelphia/San Francisco Warriors, Philadelphia 76ers, Los Andeles Lakers.

Višina: 216 cm
Teža: 125 kg

https://www.youtube.com/watch?v=v8s4BAB5fEY
https://www.youtube.com/watch?v=bZIkonXt2VI
https://www.youtube.com/watch?v=fuX7FlddCRg
https://www.youtube.com/watch?v=ljpxUVqcKxs



                                          Wilt Chamberlain leta 1955


                                                          Wilt Chamberlain


                         Wilt Chamberlain je 2.marca 1962 za Philadelphia Warriors zadel rekordnih 100 točk


                                                Wilt Chamberlain

 
                               Wilt Chamberlain v dresu Los Angeles Lakers                                    Wilt Chamberlain in Andre The Giant držita Arnolda Schwarzeneggerja

 
          Arnold Schwarzenegger in Wilt Chamberlain v filmu Conan barbar leta 1982                                    Wilt Chamberlain pred Wachovia Center v Los Angelesu
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.10.16 2:39

Na Međunarodnoj meridijanskoj konferenciji 13. listopada 1884. službeno je određen meridijan koji prolazi kroz Greenwich, danas južnu četvrt Londona, za početni meridijan.
Trebalo je izabrati meridijan koji će se koristiti kao zajednička nulta zemljiopisna dužina i standard računanja vremena u cijelom svijetu. Meridijan kroz Greenwich odabran je kao glavni meridijan jer su ga preko dvije trećine brodova svih tonaža već upotrebljavali kao uputni meridijan 1884. Početni meridijan i suprotni 180. meridijan, kroz koji prolazi Međunarodna datumska granica, djeli istočnu i zapadnu polutku. Za razliku od linija zemljopisne širine, koje su definirane prema osi zemlje (da su polovi 90° i ekvator 0°), Grinički meridijan je proizvoljan, određen dogovorom. Polazeći sa sjeverne strane zemaljske kugle od sjevernog pola, prolazi kroz osam zemalja i nađe se s ostalim linijama zemljopisne dužine u Antarktici na južnom polu.
Meridijanska konferencija održana je na zahtjev američkog predsjednika Chestera A. Arthura u Washingtonu i na njoj je sudjelovao 41 predstavnik iz 26 država. Zanimljivo je da je Kraljevstvo Havaji sudjelovalo na toj konferenciji kao nezavisna država (kasnije su postali dijelom SAD-a). U ime Italije na konferenciji je bio grof Albert de Foresta, a poslanika je ondje imalo i Osmansko Carstvo (u to je vrijeme osmanski sultan bio Abdul Hamid II.) U ime Austro-Ugarske na konferenciji bio barun Ignaz von Schäffer, tadašnji austrougarski veleposlanik u SAD-u. Sve zemlje sudionice bile su: Brazil, Čile, Kolumbija, Paragvaj, Venezuela, Meksiko, Kostarika, Gvatemala, Salvador, San Domingo (poslije Dominikanska Republika), Liberija, Danska, Francuska, Austro-Ugarska, Britansko Carstvo, Njemačko Carstvo, Rusko Carstvo, Osmansko Carstvo, Italija, Nizozemska, Španjolska, Švicarska, Ujedinjeno Kraljevstvo Švedske i Norveške, Japan, Kraljevstvo Havaji i SAD.
Mjesto Greenwich tada se nalazilo pokraj Londona, nedaleko od obale rijeke Temze, a danas se Greenwich nalazi unutar Londona jer je urbanizacijom srastao s tim gradom. Greenwich je kroz povijest imao veliko značenje za britansku mornaricu, a danas ima značenje za cijeli svijet upravo zbog početnog meridijana.



Sudionici Međunarodne meridijanske konferencije u Washingtonu 1884.

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.10.16 12:18

IAN THORPE

Na današnji dan leta 1982 se je rodil avstralski plavalec Ian James Thorpe. Velja za enega najboljših plavalcev na srednjih in dolgih progah v prostem slogu vseh časov.
Na olimpijskih igrah v Sydneyju je bil trikrat zlat, štiri leta pozneje v Atenah pa dvakrat.
Na svetovnih prvenstvih je zbral 11 zlatih odličij. Najbolj je zablestel v Fukuoki leta 2001, ko je priplaval do šestih zmag (200, 400 in 800 m prosto, štafeta 4 x 100 m prosto, štafeta 4 x 200 m prosto in štafeta 4 x 100 m mešano).
Od kariere se je poslovil novembra leta 2006, leta 2011 pa je napovedal vrnitev v tekmovalne bazene. Leta 2012 se je po štiriletnem tekmovalnem premoru poskušal vrniti na Olimpijske igre  v Londonu, toda na avstralskih izbirnih tekmah se mu ni uspelo prebiti v olimpijsko reprezentanco Avstralije.

ZLATE MEDALJE

* Olimpijske igre Sydney 2000 - 400 m prosto
* Olimpijske igre Sydney 2000 - 4x100 m prosto
* Olimpijske igre Sydney 2000 - 4x200 m prosto
* Olimpijske igre Atene 2004 - 200 m prosto
* Olimpijske igre Atene 2004 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Perth 1998 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Perth 1998 - 2x200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 800 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 4x100 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 4x200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 4x100 m mešano
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 4x200 m prosto

SREBRNE MEDALJE

* Olimpijske igre Sydney 2000 - 200 m prosto
* Olimpijske igre Sydney 2000 - 4x100 m mešano
* Olimpijske igre Atene 2004 - 4x200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 200 m mešano

BRONASTE MEDALJE

* Olimpijske igre Atene 2004 - 100 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 100 m prosto


                                                           Ian James Thorpe

   
Na Olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu je Ian Thorpe osvojil tri zlate in dve srebrni medalji                   Ian Thorpe moški leta 2014 v Avstraliji


                                                     Ian Thorpe na vso moč


           Na Olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 je Ian Thorpe osvojil dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo


                                                              Ian Thorpe se doma bori z depresijo


                                                         Ian Thorpe kot mentor Avstralskim olimpijcem


                                                          Aquatic in fitness center Ian Thorpe


                                                      Ian Thorpe na Olimpijskih igrah v Riu 2016


Zoran I: komentar modifikovan dana: 14.10.16 11:35; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.10.16 14:50

BOB DYLAN

Na današnji dan leta 2016 je bila podeljena Nobelova nagrada za literaturo ameriškemu legendarnemu glasbeniku in kantavtorju Bobu Dylanu.

Bob Dylan po besedah sekretarke akademije Sare Danius uteleša tradicijo, hkrati pa se vse od 60. let spreminja in se predstavlja z različnimi identitetami.

Nobelovo nagrado za literaturo letos prejeme ameriški glasbenik Bob Dylan za nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije, je v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija. Dylan po besedah sekretarke akademije Sare Danius uteleša tradicijo, hkrati pa se vse od 60. let spreminja in se predstavlja z različnimi identitetami.
Dylan je vse od 60. let do danes ohranil status vrhunskega avtorja glasbe in besedil. Odločitev akademije, da mu dodeli Nobelovo nagrado za literaturo, že buri duhove, tudi zato, ker Dylan ni literat v klasičnem smislu.
Sekretarka akademije Sara Danius je ob tem spomnila, da sta tudi v antiki Homer in Sapfo pisala poetična besedila, da bi jim ljudje prisluhnili, tudi z namenom, da bi bila uprizorjena, pogosto ob spremljavi glasbil. "Še vedno beremo besedila Homerja in Sapfo in v njih uživamo. Tudi skladbe Boba Dylana lahko beremo na tak način. Gre za velikega avtorja znotraj ameriške pesniške tradicije," je poudarila.
Na pomislek, da Dylan ne slovi kot oseba, ki bi z nasmehom sprejemala nagrade, je Sara Danius odgovorila, da se slabega odziva ne boji, saj ima zanj "dobro sporočilo".
Bob Dylan je bil kot Robert Allen Zimmerman rojen leta 1941 v mestu Duluth v ameriški zvezni državi Minnesota. Odrasel je v judovski družini. Kot najstnik je igral v različnih skupinah, od nekdaj pa je gojil strast do ameriške folk glasbe in bluesa. Eden od njegovih velikih idolov je bil Woody Guthrie, navdihovali pa so ga tudi predstavniki bitniške generacije ter ameriški modernisti.
Svojo glasbeno pot je Bob Dylan začel v Greenwich Vilageu. Na glasbeno sceno je prodrl leta 1963 z drugim albumom The Freewheelin‘ Bob Dylan, ki je z izrazito politično-protestno in družbeno-kritično vsebino močno zaznamoval tedanjo ameriško kulturo. Njegove turneje v letih 1965 in 1966 so požele izredno zanimanje. Nekaj časa ga je na poti spremljal filmar D. A. Pennebaker in ustvaril film Dont Look Back (1967).
Dylan je v svoji karieri raziskoval raznovrstne ameriške tradicije in glasbene žanre, ki jih je pogosto spajal z angleško, irsko in škotsko folk glasbo. Nastopa s kitaro, bas kitaro, klavirjem in orglicami. V svojih pesmih se dotika tem, kot so socialni položaj človeka, religija, politika in ljubezen. Pesmi tudi objavlja v knjižni obliki. V slovenščini sta na voljo zbirki njegovih pesmi Ni še mrak v prevodu Mateja Krajnca ter Za zmeraj mlad v prevodu Jureta Potokarja.
Da je vsestranski umetnik dokazuje tudi to, da poleg v glasbenih in pesniških vodah deluje tudi kot scenarist, igralec in slikar. Leta 2004 je izdal avtobiografijo Zapiski. V knjigi bralec ne najde le avtorjevih izpovedi ali podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja, temveč ostre refleksije o življenju ter ljudeh in krajih, ki so pomagali izoblikovati njega in njegovo umetnost.
Od 80. let je glasbenik, ki velja za ikono, vseskozi na turneji. V Sloveniji je nastopil že štirikrat - v letih 1991, 1999 in 2010 ter nazadnje lani v dvorani Stožice, ko je predstavil album Shadows in the Night.
Vsi letošnji dobitniki bodo nagrade tradicionalno prevzeli v Stockholmu 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja Alfreda Nobela. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov).
Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela beloruska novinarka Svetlana Aleksijevič.

http://www.vecer.com/nobelova-nagrada-za-literaturo-letos-bobu-dylanu-6265318
https://www.dnevnik.si/1042752818/kultura/knjiga/nobelova-nagrada-za-literaturo-letos-bobu-dylanu
http://www.mladina.si/176869/bob-dylan-prejemnik-nobelove-nagrade-za-literaturo/
http://www.24ur.com/novice/svet/nobelov-nagrajenec-za-literaturo-bob-dylan.htm

BOB DNEVA

"Pozabljamo, da so se pred Dylanom glasbeniki ukvarjali predvsem s tem, kako peti, po Dylanu pa, o čem peti."
Vlado Kreslin, glasbenik
Petek, 14. Oktober 2016
http://www.vecer.com/6265540



                                                       Bob Dylan 75 letni  legendarni kantavtor


Zoran I: komentar modifikovan dana: 14.10.16 11:36; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   14.10.16 1:39

14. listopada 1971. održana je raskošna gozba u Perzepolisu prilikom proslave 2.500. godišnjice utemeljenja Perzijskog Carstva.
Perzepolis je bio ceremonijalni glavni grad Perzijskog Carstva u doba iranske dinastije Ahemenida koja je vladala Perzijom od 7. do 4. stoljeća pr. Kr. Nalazi se 70 km sjeveroistočno od modernog grada Shiraza u provinciji Fars u Iranu. Gozbu i proslavu organizirao je tadašnji iranski šah Mohammad Reza Pahlavi, zajedno sa suprugom šahbanom (kraljicom) Farah. Radilo se, prema Guinessovoj knjizi rekorda, o najraskošnijoj gozbi u suvremenoj povijesti, a sveukupni troškovi proslave bili su astronomski (to je izazvalo kritiku šahovih protivnika, uključujući ajatolaha Homeinija).
Nekadašnja prijestolnica Perzijskog Carstva je u stvari arheološko nalazište, pa su ugledni gosti slijetali zrakoplovima u zračnu luku Shiraza, a zatim su automobilima prevoženi do Perzepolisa. Za tu je namjenu upotrijebljeno 250 crvenih Mercedesovih limuzina.
Budući da se Perzepolis sastoji većinom od ruševina, za goste je ondje sagrađen golem kompleks šatora, pod kojima su im uređeni raskošni apartmani. Najveći šator bio je namijenjen gozbi, a dužina mu je bila oko 68 m. Za hranu je bio zadužen znameniti pariški restoran Maxim’s, a uniforme carskih službenika dizajnirala je kuća Lanvin, također iz Pariza.
Gozba se poklapala s proslavom rođendana šahbane Farah. Za službenu zdravicu upotrijebljen je šampanjac Dom Perignon Rosé iz 1959., a hrana je većinom pripadala tradiciji francuske kuhinje. Poslužena su, između ostaloga, prepeličja jaja, punjeni pečeni paunovi, janjetina s tartufima, sorbeti od šampanjca i konjak.
Među šest stotina uglednih gostiju bili su: etiopski car Haile Selassie I., predsjednik Josip Broz Tito sa suprugom Jovankom, grčki kralj Konstantin II., bugarski predsjednik Todor Živkov, rumunjski predsjednik Nicolae Ceauşescu, čehoslovački predsjednik Ludvík Svoboda, finski predsjednik Urho Kekkonen, norveški kralj Olav V., vojvoda od Edinburgha britanski princ Philip, švedski princ Carl XVI Gustaf, španjolski princ Juan Carlos, princ Rainier III od Monaka i princeza Grace Kelly, talijanski princ Vittorio Emanuele Savojski, prefekt Kongregacije za Istočne Crkve kardinal Maximilien de Fürstenberg, imam Aga Khan IV., zairski predsjednik Mobutu Sese Seko, jordanski kralj Hussein, japanski princ Takahito, nepalski kralj Mahendra, prva dama Filipina Imelda Marcos, generalni guverneri Australije i Kanade, a uz njih još pet kraljeva, sultan i cijeli niz predsjednika država.








Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.10.16 18:17

SIMON GREGORČIČ

Na današnji dan leta 1844 se je na Vrsnem rodil Simon Gregorčič. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino.

Zaradi slabega gmotnega položaja njegove družine je bil Gregorčiču dosegljiv le študij bogoslovja. Ta pa mu ni zagotovil delovnega mesta, ki bi ga osrečilo. Kot kaplan v Kobaridu se je namreč Simon Gregorčič zaljubil v Dragojilo Milek, ki pa zanj kot duhovnika seveda ni bila dostopna. Dekle je tako postalo izvor Gregorčičeve razklanosti med duhovniškim poslanstvom in posvetnim življenjem. Ta distorzičnost Gregorčičevega notranjega življenja se je izrazila tudi v njegovi poeziji, ki je obsegala tudi ljubezenske pesmi.

Svojo poezijo je Gregorčič objavil v štirih zvezkih Poezij. Največji uspeh so doživele Poezije 1, ki so izšle leta 1882 in so izzvale veliko navdušenje zlasti iz liberalnih kritikov. Gregorčičeve ljubezenske, domovinske, pripovedne in življenjsko izpovedne pesmi so namreč izražale tudi njegove življenjske nazore. Gregorčič je veljal za narodno zelo zavednega in tudi v političnih pogledih naprednega literata. Kot tak se je izkazal tudi v naslednjih zvezkih Poezij, ki pa so izkazovali postopno usihanje Gregorčičevega pesniškega zanosa.

Najbolj znane Gregorčičeve pesmi so Soči, Človeka nikar!, V pepelnični noči, Oj z Bogom, ti planinski svet!, Lovorika na grob možu, sledi njihovega sloga in izbora motivov pa lahko zasledimo tudi v poeziji Gregorčičevih sodobnikov - omenimo naj Josipa Pagliaruzzija in Antona Funtka -, na katerih ustvarjanje je Gregorčič močno vplival. Umrl je 24.novembra 1906 v Gorici.

http://www.dolina-soce.com/en/valley_of_discoveries/museums%20_collections_and_galleries/20120328152718141/#prettyPhoto

SOČI

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko pridereš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!
http://www.simongregorcic.si/pesmi

Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot,
a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.
Simon Gregorčič

     
                         Simon Gregorčič - Goriški slavček                                                                 Poezije                               Zvon 15.marca 1880

  
Na razglednici posvečeni sveti reki Soči sta pesnik Simon Gregorčič in feldmaršal                                          Gregorčičev slap    
Avstro-Ogrske vojske ter poveljnik Soške fronte Svetozar Borojević von Bojna

                                                Originalni rokopis pesmi Človeka nikar!                                                                          Poezije 1884                                                                          

 
                                   Kar storiš zase, že s tabo mine. Kar storiš za narod, ostane vselej...
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.10.16 19:46

PERNILLA WIBERG

Na današnji dan leta leta 1970 se je rodila švedska alpska smučarka Pernilla Wiberg. Na olimpijskih igrah si je prismučala dve zlati medalji, štirikrat je postala tudi svetovna prvakinja. V svetovnem pokalu je nanizala 24 zmag v petih disciplinah, veliki kristalni globus za skupno zmago pa je prejela v sezoni 1996/97. Kariero je končala leta 2002.

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre - Albertville 1992 - veleslalom
* Olimpijske igre - Lillehammer 1994 - kombinacija
* Svetovno prvenstvo - Saalbach 1991 - veleslalom
* Svetovno prvenstvo - Sierra Nevada 1996 - slalom
* Svetovno prvenstvo - Sierra Nevada 1996 - kombinacija
* Svetovno prvenstvo - Vail 1999 - veleslalom

SREBRNA MEDALJA

* Olimpijske igre - Nagano 1998 - smuk
* Svetovno prvenstvo - Vail 1999 - slalom

BRONASTA MEDALJA

* Svetovno prvenstvo - Sestriere 1997 - smuk

SKUPNE ZMAGE

* Kombinacija - 1993/1994
* Kombinacija - 1994/1995
* Slalom in Kombinacija - 1996/1997

http://www.pernilla-wiberg.com/


  
      Pernilla Wiberg je bila na Olimpijskih igrah 1992 svetovna prvakinja v veleslalomu                           Zlata olimpijska medalja


                                                   Pernilla Wiberg v svojem najljubšem elementu


                                                      Pernilla Wiberg se poroči z Bödvar Bjerke


                                                 Pernilla Wiberg v družbi z Anjo Pärson in Ingemarjem Stenmarkom

  
                    Pernilla Wiberg smučala za dobrodelno prireditev za otroke                                                     Z monaškim princem Albertom

  
                            Pernilla Wiberg Hotel                                                                       Pernilla Wiberg pred svojim hotelom

  
                         Pernilla Wiberg Hotel                                                                          Notranjost hotela

 
                      Pernilla Wiberg kot TV komentatorka v Vailu in Beaver Creeku 2015                                        Kolekcija Pernilla Wiberg 18 karatno zlato 1,4 g
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   16.10.16 14:46

REINHOLD MESSNER

Na današnji dan leta1986 je Reinhold Messner postal prvi človek, ki je splezal na vseh 14 osemtisočakov, potem ko je stopil še na vrh Lhotseja. Za podvig je južnotirolski alpinist potreboval 16 let. Njegov prvi osvojeni osemtisočak je bil namreč Nanga Parbat leta 1970. Tam je izgubil svojega brata. Na najvišjo goro na svetu Mount Everest se je Reinhold Messner kot prvi človek brez kisika povzpel leta 1978.

8.000 m +

* 1970 - Nanga Parbat - 8.125 m
* 1972 - Manaslu - 8.156 m
* 1975 - Hidden Peak (Gasherbrum I) - 8.068 m
* 1977 - Dhaulagiri - 8.167 m
* 1978 - Mount Everest - 8.844m, Nanga Parbat - 8.125 m
* 1979 - K2 - 8.611 m
* 1980 - Mount Everest - 8.844 m
* 1981 - Shisha Pangma - 8.012 m
* 1982 - Kangchendzonga - 8.508 m, Gasherbrum II - 8.035 m, Broad Peak - 8.048 m, Cho Oyu - 8.201 m,
* 1983 - Cho Oyu - 8.201 m
* 1984 - Hidden Peak - 8.068 m, (Gasherbrum II) - 8.035 m
* 1985 - Annapurna - 8.091 m, Dhaulagiri - 8.167 m
* 1986 - Makalu - 8.485 m, Lhotse - 8.516 m

MMM - MESSNER MOUNTAUN MUSEUM

* Corones
* Fitmian
* Dolomites
* Juval
* Ripa
* Ortles

http://www.reinhold-messner.de/de/home/home.html
http://www.messner-mountain-museum.it/firmian/angebote/
http://www.messner-mountain-museum.it/it/
http://www.n24.de/n24/Mediathek/videos/d/133726/bergsteigerdrama-ueber-die-messner-brueder.html

  
                                 Reinhold & Günther Messner na Nanga Parbatu leta 1970                                                               Reinhold in tragično preminuli brat Günther



                                                                         Reinhold Messner


                                                     Reinhold Messner kot prvi preplezal vse 14 tisočake

 
                      Reinhold Messner sam na Mount Everestu


                                                        Reinhold Messner na Anapurni


                                                     Reinholg Messner v njemu najljubših gorah


                     Reinhold Messner na meji človeške vzdržljivosti


                                                    Slovi tudi kot odličen vodič in trener

  
                       Reinhold Messner z ženo Sabino Stehle                                                               Reinhold Messner z hčerko Magdaleno


                                          Reinhold Messner 28.junija 2016 vodi na pašo svoje yakije


                                            Reinhold Messner pred svojim gorskim muzejem


Viki Grošelj, ki je osvojil 10 osemtisočakov in Reinhold Messner, ki je bil v mesecu februarju 2016 na predstavitvi svoje nove knjige v Sloveniji

     

     

     


Zoran I: komentar modifikovan dana: 20.10.16 13:48; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   16.10.16 20:38

25 LET TOLARJA

Mineva 25 let od uvedbe tolarja

8.oktobra 1991 je minilo 25 let od uvedbe slovenske nacionalne valute - tolar. Slovenija je namreč po uveljavitvi samostojnosti 8. oktobra 1991 stopila na pot denarne osamosvojitve, ki jo je kot prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice EU, z letom 2007 nadgradila z uvedbo skupne evropske valute .

Tolar je v letih svojega obstoja odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja. Izkušnje z lastno valuto so po mnenju prvega guvernerja slovenske centralne banke Franceta Arharja tudi dobra popotnica, če bi se v prihodnosti v skupnem evropskem prostoru kaj močno zalomilo.

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni. Razmerje med jugoslovanskimi dinarji in boni je bilo v tem obdobju 1:1, medtem ko je bil tečaj tolarja v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko.

Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Sledili so bankovci za 10, 20, 200, 50, 5000 in 10.000 tolarjev. Januarja 1993 so se jim pridružili še kovanci. Na bankovcih so bile upodobljene znamenite slovenske osebnosti, na kovancih pa motivi avtohtonih živali na Slovenskem.

Tolar je pot sklenil z letom 2007. Končni tečaj je bil določen pri 239,640 tolarja za evro. Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se bo ta možnost iztekla konca letošnjega leta.

Obletnico vzpostavitve samostojne monetarne politike bodo v četrtek slovesno obeležili tudi v Banki Slovenije. Nanjo bodo povabljeni takratni in sedanji najvidnejši predstavniki države in bančnega sveta.

V Narodnem muzeju Slovenije pa bo od 9. novembra na ogled razstava ob 25. obletnici samostojne Slovenije z naslovom Zlati prah. Z njo bodo obudili spomin na nekdanji blišč slovenskega tolarja.
http://www.primorski.eu/stories/STA/281929/#.WAOxFMl-ZkU

SREBRNIKI 1991 - 2006

https://www.moro.si/enakup-moro/en/slovenian-collector-coins-in-silver/212-zbirka-srebrnih-priloznostnih-kovancev-rs-1991-2006-novo-2000028006822.html


ENAČBA ZA IZRAČUN REALNE DONOSNOSTI

% realne donosnosti = (% nominalne donosnosti - % inflacije)/(1 - % inflacije)

* Inflacija od uvede tolarja do :
* 07.10.1991 - oktober 1992 - 200,8 %
* 07.10.1991 - oktober 1993 - 273,5 %
* 07.10.1991 - oktober 1994 - 343,7 %
* 07.10.1991 - oktober 1995 - 385,0 %
* 07.10.1991 - oktober 1996 - 432,1 %
* 07.10.1991 - oktober 1997 - 484,0 %
* 07.10.1991 - oktober 1998 - 537,4 %
* 07.10.1991 - oktober 1999 - 586,5 %
* 07.10.1991 - oktober 2000 - 648,4 %
* 07.10.1991 - oktober 2001 - 706,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2002 - 764,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2003 - 806,5 %
* 07.10.1991 - oktober 2004 - 836,0 %
* 07.10.1991 - oktober 2005 - 865,4 %
* 07.10.1991 - oktober 2006 - 879,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2007 - 929,1 %
* 07.10.1991 - oktober 2008 - 979,0 %
* 07.10.1991 - oktober 2009 - 979,2 %
* 07.10.1991 - oktober 2010 - 999,9 %
* 07.10.1991 - oktober 2011 - 1.030,0 %
* 07.10.1991 - oktober 2012 - 1.060,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2013 - 1.075,8 %
* 07.10.1991 - oktober 2014 - 1.074,1 %
* 07.10.1991 - oktober 2015 - 1.064,2 %
* 07.10.1991 - september 2016 - 1.066,3 %
http://www.stat.si/statweb/glavnanavigacija/interaktivno/preracuni

MENJAVA SIT V €

Tečaj zamenjave je bi uveden 01.januarja 2007.

1 € = 239,640 sit
https://www.bsi.si/orodja/preracun-tolarja.asp?MapaId=1279

       
                             10 centov                                                                 20 centov                                                           50 centov

    
                              1 tolar                                                                          2 tolarja                                                            5 tolarjev

    
                         10 tolarjev (0,0417€)                                              20 tolarjev (0,0834€)                                        50 tolarjev (0,2086€)

    
                                                                    
    
                    10 tolarjev (0,0417€)                               20 tolarjev (0,0834€)                                     50 tolarjev (0,2086€)

   

   
                      100 tolarjev (0,4172€)                                      200 tolarjev (0,8345€)                                            500 tolarjev (2,0864)

    


   
                 1.000 tolarjev (4,1729€)                                                5.000 tolarjev (20,8646€)                                   10.000 tolarjev (41,7292€)

LE KJE SO NAŠI TOLARJI

Do konca lanskega leta se v centralno banko še vedno ni vrnilo za 41.000.000 € = (9.825.240.000,00 sit), tolarskih bankovcev, kovancev in bonov.
Slovenci pa imamo doma kar 85% kosov kovancev nekdanje valute.

Kaj se torej dogaja s Slovenci:
* ali nas je toliko numizmatikov
* ali nam gre tako dobro, da se s temi fičniki že ne bomo ukvarjali,
* ali pa je med nami toliko pozabljivih, da nam je že ušlo iz spomina, v katero nogavico smo spravili prihranke?

Samo brez tarnanja, da nimamo denarja: denar torej je, le znati ga je treba pobrati.

Pristranske novice
Primorske novice, 18. julij 2016
www.primorske.si





Zoran I: komentar modifikovan dana: 19.10.16 19:25; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.10.16 14:31

KIMI RAIKKONEN

Na današnji dan leta 1979 se je v Espooju rodil dirkač formule ena Kimi Räikkönen. Iceman, kot pravijo hladnemu Fincu, je leta 2007 osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka.

Leta 1999 je začel dirkati v Formuli Ford in bil v zimskem prvenstvu osvojil 1.mesto, v letu 2000 je nastopal v Formuli Renault 2000 Velika Britanija in osvojil 1 mesto. Leta 2001 je debitiral v Formuli 1 in vozil za različna moštva in sicer: Sauber, McLaren, Ferrari, Lotus in spet Ferrari. Leta 2009 se je posvetil tudi rallyju in debitiral v Tommy Makkinen Racing, leto kasneje v Citroen Junior Team ter leta 2011 pa v Ice 1 racing. Letos je s Ferrarijem trenutno s 170 točkami na 4 mestu v Svetovnem prvenstvu Formule 1.

Število naslovov svetovnega prvaka: 1 (2007)
Število startov: 249
Število točk: 1.344
Število zmag: 20
Število drugih mest: 30
Število tretjih mest: 32
Število stopničk: 82
Število Pole position: 17
Število najhitrejši krogov na dirki: 43

https://www.formula1.com/en/championship/drivers/kimi-raikkonen.html
http://formula1.ferrari.com/en/main-drivers/kimi-raikkonen/
https://kimiraikkonenspace.com/2013/07/15/
http://www.kimiraikkonen.com/


                   Vir: zbirka iz mojega osebnega arhiva Autosprint 32-33/2015


                  Kimi Raikkonen z gokartom na World Karting Championship, Margutti, Parma, Italy March 1998


                     Kimi Raikkonen na Sauber Petronas C20 v Melbournu na GP v Australiji 4 March 2001


                                        Kimi Raikkonen na McLarnu na GP Francije leta 2006


                          Kimi Raikkonen s Ferrarijem leta 2007 v Silverstonu na GP Velike Britanije


                          Kimi Raikkonen je leta 2009 s Fiat Abarth Grande Punto S2000 nastopil tudi pri nas


                            Kimi Raikkonen je vozil s Citroenom tudi WRC v sezonah 2009, 2010 in 2011


                                                Kimi Raikkonen z Renaultom leta 2012 na GP Malezije


                                      Kimi Raikkonen 15.julija 2013 z moštvom "Ice One Racing" v Belgiji

   
         Kimi Raikkonen je leta 2013 z Nissanom TG1 GT-R s 552 KW in 340 km/h sodeloval na dirki Gumball 3000

  
              Kimi Raikkonen s sinom Robinom že v Ferrarijevem kombinezonu


                                                           Zmaga Kimija Raikkonena


                               7.avgusta 2016 se je Kimi Raikkonen poročil z Minntu Virtanen v Toscani


                                                                Kimi Raikkonen "Iceman"


                                                  Kimi Raikkonen s Ferrarijem v letu 2015


                         Kimi Raikkonen je letos s Ferrarijem testiral tudi sistem Halo za zaščito pilotov


Zoran I: komentar modifikovan dana: 18.10.16 22:22; prepravljeno ukupno 3 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.10.16 21:13

LINDSEY VONN

Na današnji dan leta 1984 se je rodila ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn, zlata na svetovnem prvenstvu 2009 v Val dIseru v smuku in superveleslalomu. Na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 je zmagala na smuku. Štirikrat je osvojila tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu (2008, 2009, 2010 in 2012).

https://www.instagram.com/lindseyvonn/

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre - Vancouver 2010 - Smuk
* Svetovno prvenstvo - Val dIsere - 2009 - Smuk
* Svetovno prvenstvo Val Disere - 2009 - Superveleslalom

SREBRNA MEDALJA

* Svetovno prvenstvo - Are 2007 - smuk
* Svetovno prvenstvo - Are 2007 - superveleslalom
* Svetovno prvenstvo - Garmisch 2011 - Smuk

BRONASTA MEDALJA


* Olimpijske igre - Vancouver 2010 - Superveleslalom
* Svetovno prvenstvo - Beaver Creek - 2015 - Superveleslalom

VELIK KRISTALNI GLOBUS

* Sezona 2008 - skupni seštevek
* Sezona 2009 - skupni seštevek
* Sezona 2010 - skupni seštevek
* Sezona 2012 - skupni seštevek

MALI KRISTALNI GLOBUS

* Sezona 2008 - smuk
* Sezona 2009 - smuk
* Sezona 2009 - superveleslalom
* Sezona 2010 - smuk
* Sezona 2010 - superveleslalom
* Sezona 2010 - kombinacija
* Sezona 2011 - smuk
* Sezona 2011 - superveleslalom
* Sezona 2011 - kombinacija
* Sezona 2012 - smuk
* Sezona 2012 - superveleslalom
* Sezona 2012 - kombinacija
* Sezona 2013 - smuk



                                                       Lindsay Vonn


                                                                Neizogiben padec Lindsay Vonn


                                       Lindsay Vonn na vso moč


                                Lindsay Vonn med osvojenimi kristalnimi globusi


              Po zmagi v smuku v Val d'Iseru je dobila tudi simpatičnega telička


                                              Anna Fenninger, Lindsay Vonn in Tina Veirather


                                              Večni tekmici Lindsay Vonn in Tina Maze


                          Lindsay Vonn in njena že 66. zmaga


  Licitacija dresov Tine Maze in Lindsey Vonn, s katero zbirajo denar za sina tragično preminulega Draga Grubelnika

 
                   Linsey Vonn je danes spet na snegu v Čilu                                                                 Na treningu smuka v Čilu


Zoran I: komentar modifikovan dana: 19.10.16 18:40; prepravljeno ukupno 9 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.10.16 1:18

19. listopada 1959. nastala je prva diskoteka na svijetu.
Prije toga, tijekom 50-ih, plesalo se u glazbenim dvoranama u kojima su uživo nastupali bendovi. Navedenog datuma otvorena je glazbena dvorana nazvana Scotch Club u Aachenu u Njemačkoj.
Vlasnik nije želio unajmljivati bend, nego je upotrijebio gramofon što je bilo mnogo jeftinije rješenje. Te večeri u dvorani se zatekao novinar Klaus Quirini i bilo mu je dosadno kao i većini posjetitelja, pa je preuzeo upravljanje gramofonom. Koristio je stil radijskih voditelja, tako da je najavljivao nadolazeću pjesmu i birao sljedeću. Prva pjesma koju je pustio bila je 'Ein Schiff wird kommen' pjevačice Lale Andersen. Njegov je stil prihvaćen s oduševljenjem, pa je od tada nastavio raditi taj posao kao prvi DJ u povijesti. Dobio je tada vrlo dobru mjesečnu plaću od 800 DM. Prozvao se DJ Heinrich, jer mu je otac bio poznati bankar, pa nije želio da se obiteljsko prezime povezuje s poslom koji je započeo njegov sin.



Klaus Quirini - DJ Heinrich




Prva pjesma koju je pustio neki DJ u dvorani

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.10.16 18:59

PETAR II. PETROVIĆ NJEGOŠ

Na današnji dan leta 1851 je umrl največji črnogorski pesnik Petar II. Petrović Njegoš. Kot vladika je opeval stoletne boje svojega ljudstva za svobodo. Njegovo najpomembnejše delo je Gorski venec, v katerem je opeval svojo domovino. Petar Petrovič Njegoš se je izobraževal v Cetinjskem samostanu, kjer si je pridobil vsestransko izobrazbo, ki mu je koristila tudi pozneje, ko je prevzel položaj vladike. Vladika, cerkveni in posvetni poglavar, je Petrovič postal že pri 17 letih. Kljub mladosti je veljal za dobrega vladarja, ki mu je uspelo pomiriti prepire med posameznimi plemeni.

https://letsgotomontenegro.com/montenegro/biljarda/
http://www.njegos.org/album/indexs.htm


 
                                                Petar II. Petrović Njegoš                                                                                                  Zlatnik Petar II.Petrović Njegoš


            Petar II.Petrović Njegoš - Zbrana dela


Zoran I: komentar modifikovan dana: 20.10.16 21:31; prepravljeno ukupno 9 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18499
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.10.16 14:38

Rođen 1926. u St. Louisu, američki gitarist, vokalist i skladatelj Charles Edward Anderson Berry, poznatiji kao Chuck Berry, napunio je 90 godina.
Jedan je od najutjecajnijih izvođača u povijesti rocka, iako je rock'n'roll postojao i prije njega. Chuck Berry razmjerno se kasno počeo profesilonalno baviti glazbom, u 26. godini prvi put je nastupio za honorar, a snimati je počeo tri godine kasnije. Kada je 1955. izašla pjesma 'Maybellene', Berryjeva karijera krenula je punim gasom. The Beach Boys, The Beatles, The Rolling Stones i mnogi drugi u svojim počecima bili su pod velikim utjecajem Berryeve kombinacije R&B-a, countryja i folka, gdje je Berry dao mnoge ključne standarde rock and rollu; 4/4 takt, gitarske rifove, solo uvode u skladbu kao i sam poseban stil sviranja gitare.
Tijekom vremena izlazi dvadesetak njegovih hitova koji zauvijek ostaju upisani u povijest rock'n'rolla... 'Roll Over Beethoven', 'Rock and Roll Music', 'Sweet Little Sixteen', 'School Days', 'Reelin' and Rockin'', 'Johnny B. Goode' i još mnogi drugi.
1985. primljen je u Dvoranu slavnih bluesa, a 1986. u Rock and Roll Hall of Fame.





Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 178
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.10.16 16:06

max:

pozabil si na ta komad:

https://www.youtube.com/watch?v=t-Q3ADnJKpY

pa še veliki igralec bruce.., super:

https://www.youtube.com/watch?v=L-Ds-FXGGQg

to je komad, ki je eden najbolj preigranih..., meni je "dbest"...
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 281
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.10.16 19:55

IZTOK  PUC

Na današnji dan leta 2011 je bitko z rakom izgubil Iztok Puc. Rodil se je 14. septembra 1966 v Slovenj Gradcu. Rokometno kariero je začel v Šoštanju, nastopal pa je tudi za Borca iz Banjaluke, Zagreb, Celje Pivovarno Laško in Prule.
Bil je edini igralec na svetu, ki je na olimpijskih igrah zaigral za tri reprezentance - za jugoslovansko in osvojil bronasto kolajno, po razpadu skupne države se je odločil za hrvaško ter postal leta 1996 v Atlanti olimpijski prvak, na koncu igralske kariere pa se je vrnil v slovensko reprezentanco in z njo nastopil na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju ter osvojil 8. mesto.
Z Zagrebom je bil 2-krat evropski klubski prvak.

http://hifihdwall.com/iztok-puc/
https://www.youtube.com/watch?v=Hi-Lc7IdzHg


 
                                           Iztok Puc                                                                               Iztok Puc s svojo ženo Jasenko in sinom Borutom




                  Iztok Puc leta 1998, ko je s Slovensko reprezentanco igral proti Hrvaški reprezentanci


                                  Dvoboj Slovenije in Avstralije na Olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu


                                           Iztok Puc je bil eden najboljših igralcev Pivovarne Laško


                                     Iztok Puc je igral tudi za Prule 67

  
                      Iztok Puc je bil kasneje tudi športni direktor Prule 67                      Iztok Puc leta 2000 z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom


                             Z veterani je zaigral tudi na Eurofestu v Izoli


                             Iztok Puc s soigralci in Tonetom Baričem kot organizatorjem Eurofesta v Izoli


Zoran I: komentar modifikovan dana: 20.10.16 21:44; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 9:31

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 25/29Idi na stranicu : Previous  1 ... 14 ... 24, 25, 26, 27, 28, 29  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: