FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 14 ... 25, 26, 27, 28, 29  Next
AutorPoruka
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.10.16 21:32

JOVANKA BROZ

Na današnji dan leta 2013 je po dolgi bolezni v 89. letu starosti umrla Jovanka Budisavljević Broz, vdova nekdanjega dosmrtnega predsednika socialistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita.

Rojena je bila v vasi Pećane, v hrvaški Liki. S sedemnajstimi leti se je leta 1941 priključila partizanskemu gibanju. Bila je borka 6.ličke divizije, kjer se je med prvimi včlanila v Komunistično Partijo Jugoslavije. Leta 1944 je kot partizanka Mara v Drvarju prvič srečala Josipa Broza, po vojni pa je delala pri njem na Belem dvoru v Beogradu bodisi kot njegova negovalka bodisi kot tajnica. Med vojno je hitro napredovala po vojaški lestvici in konec vojne dočakala s činom kapetanke ter dvema odlikovanjema za hrabrost. Bila je komisarka vojne bolnice, službovanje v Jugoslovanski narodni armadi - JNA je leta 1952 končala s činom podpolkovnice. V strogi tajnosti se je leta 1952, ko je štela 28 let, v Beogradu poročila s takrat 60-letnim Josipom Brozom Titom in postala njegova (uradno) tretja žena.
Leta 1977 so tajne službe Tita osamile od nje, mesec dni po njegovi smrti leta 1980 pa so jo oblastniki nasilno, v sami spalni srajci in copatih vrgli iz njunega predsedniškega domovanja na Užički 15 v Beogradu ter pobrali tam vse kar so mogli. Poslej je skoraj do smrti živela v neuradnem (ker ji niso sodili) hišnem priporu, v razpadajoči stari vili brez ogrevanja, ki je zamakala, v hudem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin, srbska oblast ji ni dala niti osebne izkaznice, potnega lista, zdravstvene izkaznice ipd.
Pisala je številne vloge in pritožbe, tudi na naslove zunaj Srbije, a zaman. Šele leta 2009 je prejela osebno izkaznico in potni list. Tako je skoraj 30 let živela takorekoč brez človekovih pravic. V javnosti se ni pojavljala, le na obletnice moževega rojstva in smrti je nekoliko časa hodila položit venec v Hišo cvetja. Umrla je v beograjski bolnici.



              Jovanka Budisavljević Broz kot partizanka


                                               Josip Broz Tito in Jovanka


                                           Ob trenutkih sprostitve


                                                       Skupni ples ob novem letu


                                        Josip Broz Tito in Jovanka na Brionih gostita Sofijo Loren in Carla Pontija


                     Josip Broz Tito in Jovanka gostita na Brionih Elizabeth Taylor in Richarda Burtona


                                             Josip Broz Tito in Jovanka ob trenutkih sprostitve na Brionih

 
                                       Na svečanem sprejemu                                                                     Na slovesnosti ob obisku kraljice Elizabete II.


                                             Na potovanjih sta bila vedno lepo sprejeta


                                                         Tudi na lovu sta uživala ob dobri hrani


                                                                        Bila sta velika ljubitelja živali

 
                                Vidno opešana Jovanka se veseli za vrnjeni potni list

                
                                       Na koncu bosta za vedno počivala skupaj
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.10.16 10:07

DRAŽEN PETROVIĆ

Na današnji dan leta 1964 se je v Šibeniku rodil Dražen Petrović, po številnih anketah najboljši igralec v zgodovini evropske košarke. Petrović se je uveljavil tudi v Ligi NBA.

Pot med zvezdnike Lige NBA je bila dolga, saj pri Portlandu v sezoni 1990/91 zanj ni bilo prave priložnosti. Izjemen talent, ki ga je nadgradil z garaškim delom, je lahko razvil šele pri New Jerseyju, kamor je prestopil leta 1991.

V Evropi je Petrović osvojil vse, kar je mogoče. Kariero je začel pri Šibenki, nato pa prestopil k Ciboni in postal evropski prvak. Leta 1989 je prestopil k madridskemu Realu in ponovil ta uspeh. Z reprezentanco Jugoslavije je bil evropski in svetovni prvak, s Hrvaško pa je leta 1992 igral v nepozabnem olimpijskem finalu proti Dream Teamu iz ZDA.
Petrović je umrl v prometni nesreči 7. junija 1993.

V finalu Pokala pokalnih zmagovalcev je Real Madrid igral v Atenah proti Snaidero iz Caserte. Skupen rezultat je bil 117:113. Dražen Petrović je na tekmi zadel 62 košev, kar je tudi njegov službeni osebni rekord.

Višina: 1,96 cm
Teža: 91 kg
 
http://www.euroleague.net/news/i/36740/petrovic-homage-opens-cibona-s-season
http://www.drazenpetrovic.net/pocetna/
https://www.youtube.com/watch?v=mzZps33a4SY
https://www.youtube.com/watch?v=8lqi4rd6y38
https://www.youtube.com/watch?v=uNMEbPlo7HI
https://www.youtube.com/watch?v=xwfMVsH23RI
https://www.youtube.com/watch?v=Xo9v9oeCAJo
https://www.youtube.com/watch?v=vWsy9qFa5dw
https://www.youtube.com/watch?v=7nToXmFe4XA
http://sibenskiportal.rtl.hr/2015/10/29/foto-pogledajte-fantasticne-ilustracije-drazena-petrovica-kojima-je-nba-liga-najavila-70-sezonu/


                          Dražen Petrović med Univerzijado leta 1997


                                              Dražen Petrović na tekmi med Šibenko in Bosno


                                  Dražen Petrović v Ciboni


             Dražen Petrović igra za Real Madrid


                                              Dražen Petrović je v ligi NBA igral tudi za Blazers


Dražen Petrović igra za hrvaško reprezentanco in Michael Jordan za Dream Team na Olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni


                                       Dražen Petrović je v sezoni 1992 in 1993 igral za Netse


                    Dražen Petrović je najboljši športnik vseh časov v Šibeniku


                           S čudovitimi ilustracijami Dražena Petrovića so v letu 2015 odprli že 70 ligo NBA


                                                                   Muzej Dražen Petrović


Zoran I: komentar modifikovan dana: 24.10.16 16:44; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.10.16 13:45

22. listopada uzima se kao dan osnutka Crvenog križa u Hrvatskoj. Tog dana 1878. godine počela je u Zadru djelovati Domoljubna zadruga za pomoć stradalnicima. Bila je to prva dobrovoljačka udruga koja je svoje djelovanje provodila na međunarodno prihvaćenim načelima Pokreta Crvenog križa. Izvorno puno ime udruge bilo je 'Ustanova domoljubne zadruge dalmatinske od Gospodja na potporu ranjenim i bolesnim vojnicima'.
Iste 1878. osnovane su slične udruge u Zagrebu i Dubrovniku, dok je zadarska udruga bila prva koja je od nadređenih vlasti dobila suglasnost za početak djelovanja. Zadarska ustanova bila je izvorno namijenjena prvenstveno žrtvama rata, a Međunarodni Crveni križ je i osnovan na poticaj Švicarca Jean Henri Dunanta (1828.-1910.) kako bi se zbrinule žrtve rata.
Zatekao se 24. lipnja 1859. na bojnom polju kod Solferina u sjevernoj Italiji i svjedočio patnjama, agoniji i smrti tisuća vojnika nakon bitke između austrijske i francusko-sardinijske vojske. Nakon bitke ostalo je 40.000 ranjenih i poginulih, a postojeće zdravstvene službe nisu imale dovoljno ljudi i materijalnih sredstava za pomoć svima. Dunant je uz pomoć mještana organizirao pomoć ranjenicima u obližnjim crkvama i kućama, bez obzira kojoj su strani u sukobu pripadali ponavljajući kako su svi ljudi braća (tal. 'Siamo tutti fratelli').
Nakon što je nešto kasnije razmotrilo Dunantove ideje, ženevsko 'Društvo javne koristi' čiji je Dunant bio član, imenovalo je petoricu članova u odbor koji je trebao ispitati provedivost zamisli. Tako je nastao 'Međunarodni odbor za pomoć ranjenicima', poznat i kao 'Odbor petorice' koji je počeo širiti ove ideje svijetom. Prvi sastanak odbora bio je 17. veljače 1863. i taj se datum smatra danom osnutka Međunarodnog odbora Crvenog križa.
Iste godine sazvana je međunarodna konferencija u Ženevi koja je okupila predstavnike 16 država i 4 organizacije. Na konferenciji je usvojeno 10 rezolucija koje su temelj za početak djelovanja Međunarodnog Crvenog križa (danas poznatog kao Međunarodni pokret Crvenog križa i Crvenog polumjeseca). Države su pozvane na osnivanje društava za pomoć i posebnu zaštitu ratnih stradalnika (buduća nacionalna društva) i čiji pripadnici trebaju biti obilježeni znakom crvenog križa na bijeloj podlozi. Idejni pokretač i jedan od osnivača Crvenog križa te začetnik Ženevske konvencije Henri Dunant je 1901. podijelio prvu dodijeljenu Nobelovu nagradu za mir s francuskim humanistom Fredericom Passyjem, osnivačem i predsjednikom Međunarodne lige za mir.
Danas važeći propisi o upotrebi znaka i zastave 'Regulations on the use of the Emblem of the Red Cross or the Red Crescent by the National Societies' usvojeni su na 20. međunarodnoj konferenciji Crvenog križa i Crvenog polumjeseca u Beču 1965. i revidirani na Savjetu delegata u Budimpešti 1991. Članak 5. tog pravilnika opsiuje znak na bijeloj podlozi crveni 'križ sačinjen od dvije pruge, jedne okomite i jedne vodoravne koje se sijeku u sredini'. Za znak Crvenog polumjeseca koji uživa ista prava zaštite, isti članak kaže da 'oblik i usmjerenje polumjeseca nisu propisani'.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.10.16 2:19

23. listopada 1958. prvi su put svjetlo dana ugledali Štrumfovi.
Izmislio ih je Belgijanac, crtač stripova Pierre Culliford (1928.-1992.), poznatiji pod umjetničkim imenom Peyo. U to je doba crtao stripove za belgijski magazin Spirou. Peyo je bio Valonac (Valonija je južni dio Belgije, u kojoj se govori francuskim jezikom). Ideja za riječ Štrumf (franc. Schtroumpf) došla je Peyu kad je jednom prilikom ručao na belgijskoj obali s kolegom i prijateljem također crtačem stripova (najpoznatiji njegovi likovi su Gaston i Marsupilami) Andréom Franquinom (1924.-1997.). Prilikom jela Peyo je želio zamoliti prijatelja da mu doda soljenku, no nije se mogao sjetiti riječi za nju. Stoga je izlanuo: "Passe-moi… le schtroumpf!" (hrv. "Dodaj mi… Štrumf!"). Franquin mu je dodao soljenku i u šali rekao: "Evo ti Štrumf, a kad završiš sa štrumfiranjem, vrati mi Štrumf!" Ostatak toga vikenda njih su dvojica proveli šaleći se sa riječju Štrumf i njenim izvedenicama kojih se može napraviti mnogo (npr. štrumfirati, štrumfastično itd.)
Navedeno objašnjenje o etimologiji riječi Štrumf ispričao je sam autor. Mnogi danas misle da je riječ Štrumf nastala od njemačke riječi za čarapu der Strumpf, ali za to nema dokaza. U njemačkoj je naziv za Štrumfove – die Schlümpfe. Sve u svemu, ime Štrumfovi zapravo nema neko smisleno značenje, nego je plod iznenadnog nadahnuća autora.
Peyo je novoizmišljeno ime upotrijebio za male plave likove u stripu koji je u to vrijeme radio. Radilo se o stripu Johan et Pirlouit, svojevrsnoj srednojvjekovnoj fantasy priči o glavnom junaku Johanu i njegovom patuljastom pomoćniku Pirlouitu. Ti junaci naiđu na male plave likove imena les Schtroumpfs. Dakle, Štrumfovi ispočetka nisu imali vlastiti strip nego su se pojavili kao epizodni likovi. Međutim, njihovo pojavljivanje pokazalo se kao veliki uspjeh za autora, pa je Peyo uskoro napravio i zasebni strip posvećen samo njima.
Do danas su Štrumfovi stekli veliku popularnost. Procjenjuje se da je prodano oko 25.000.000 stripova o njima na 25 jezika, snimljeno je više animiranih filmova, a prodani su i milijuni DVD-a.


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   24.10.16 22:25

MIRO CERAR

Na današnji dan leta 1964 so se končale olimpijske igre v Tokiu, na katerih je telovadec Miro Cerar na konju z ročaji osvojil zlato medaljo, kar je bilo takrat edino jugoslovansko zlato.

Miro Cerar je po Leonu Štuklju najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, saj je osvojil tri medalje na olimpijskih igrah, od tega dva naslova olimpijskega prvaka, sedem medalj na svetovnih prvenstvih, od tega pet naslovov svetovnega prvaka, in petnajst medalj na evropskih prvenstvih, od tega devet naslovov evropskega prvaka.

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre 1964 - konj z ročaji
* Olimpijske igre 1968 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1962 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1962 - drog
* Svetovno prvenstvo - 1966 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1970 - konj z ročaji
* Evropsko prvenstvo - 1961 - mnogoboj
* Evropsko prvenstvo - 1961 - konj z ročaji
* Evropsko prvenstvo - 1961 - bradlja
* Evropsko prvenstvo - 1963 - mnogoboj
* Evropsko prvenstvo - 1963 - konj z ročaji
* Evropsko prvenstvo - 1963 - krogi
* Evropsko prvenstvo - 1963 - bradlja
* Evropsko prvenstvo - 1965 - bradlja

SREBRNA MEDALJA

* Evropsko prvenstvo - 1963 - preskok
* Evropsko prvenstvo - 1963 - parter
* Evropsko prvenstvo - 1965 - konj z ročaji

BRONASTA MEDALJA

* Olimpijske igre 1964 - drog
* Svetovno prvenstvo - 1958 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1962 - bradlja
* Evropsko prvenstvo - 1961 - preskok
* Evropsko prvenstvo - 1963 - parter
* Evropsko prvenstvo - 1965 - krogi


              Vrhunska priprava in izjemna skladnost gibov Olimpijskega prvaka leta 1964


                                        Miro Cerar Olimpijski prvak iz Tokia leta 1964


                                Miro Cerar navdušil na konju in osvojil takrat edino jugoslovansko zlato


                           Miro Cerar je na konju z ročaji dosegel popolnost


Zoran I: komentar modifikovan dana: 24.10.16 22:51; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   24.10.16 22:45

1882.
-
Njemački bakteriolog Robert Koch otkrio je bakteriju koja izaziva tuberkulozu, kasnije nazvanu „Kohov bacil“.


1944.

Američki avioni su u Drugom svetskom ratu tokom velike vazdušno-pomorske bitke u filipinskom zalivu Lejte potopili japanski bojni brod „Musaši“, jedan od najvećih u svetu.



Leta 2003 je concorde še zadnjič poletel na komercialnem letu.
Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot navadno. Zanimivo je, da so bili motorji letala pri nizki hitrosti zelo neučinkoviti - samo da je prišel do vzletne steze, je concorde porabil dve toni goriva! - pri veliki hitrosti pa izjemno učinkoviti. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom.
Concorde s prepoznavno obliko, rekordno hitrostjo in visokimi stroški še danes buri domišljijo ljubiteljev letalstva. Bil je ponos britansko-francoskega sodelovanja, po katerem je jeklena ptica dobila ime. Concorde namreč pomeni sodelovanje oz. dogovor. Prvič je poletel 2. marca 1969, sedem let pozneje pa je prvič poletel komercialno.
Letalo so poganjali štirje Olympusovi motorji, ki so bili sprva namenjeni za strateške bombnike. Kot glavni oblikovalec se je pod projekt podpisal Pierre Satre, njegova desna roka pa je bil sir Archibald Russell. Poleg motorjev je najbolj vroč del vsakega nadzvočnega letala njegov nos: ena največjih značilnosti concorda je bil ravno njegov premikajoči se nos, narejen iz posebnega aluminija. Njegova premičnost je združevala potrebo po ustrezni obliki, ki omogoča aerodinamično učinkovitost med poletom, hkrati pa pilotu omogoča dobro vidljivost med vzletanjem in pristajanjem.
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.10.16 12:42

Leta 1991 je iz koprskega pristanišča izplula ladja z zadnjimi enotami Jugoslovanske ljudske armade.

Po koncu desetdnevne vojne za Slovenijo so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško, po podpisu t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991 pa so se začeli pogovori z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme. Za umik JLA iz Slovenije je bilo pripravljenih kar nekaj scenarijev in mogočih poti. Končna odločitev je bila sprejeta na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije.

Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.55, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.10.16 12:51

Jozl52, događaji iz vojne povijesti idu na ovu temu:

http://jna-sfrj.forum-aktiv.com/t2263p400-kalendar-dogodilo-se-na-danasnji-dan

A na ovu civilne i opće stvari.









Max Blitz: komentar modifikovan dana: 25.10.16 15:13; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.10.16 13:02

max, hvala za opozorilo, ampak vseeno, zgodilo se je pa le na današnji dan, mislim, da ni prevelik greh...

še ena iz F1 davnega leta 70, bil sem ridtov fannn:

… leta 1970 se je v Mehiki končala 21. sezona formule 1, v kateri je največ točk, 45, zbral dirkač Lotusa Jochen Rindt. V Nemčiji rojeni Avstrijec bi moral tisti dan prvič v karieri prejeti lovoriko za skupno zmago – pet točk za njim je končal Jacky Ickx –, a te ni dočakal. Jochen Rindt bi moral 25. oktobra 1970 prejeti lovoriko za osvojen naslov svetovnega prvaka formule 1, a je slaba dva meseca pred koncem sezone umrl v tragični nesreči.
Jochen Rindt bi moral 25. oktobra 1970 prejeti lovoriko za osvojen naslov svetovnega prvaka formule 1, a je slaba dva meseca pred koncem sezone umrl v tragični nesreči.  Foto: Getty Images


Brezkompromisni dirkač je umrl slaba dva meseca pred koncem sezone. Usoden je bil sobotni trening 5. septembra 1970 pred VN Monze, ko je zaradi okvare zavornega sistema v ovinku Parabolica zletel s proge in umrl pri 28 letih.

Rindt je kljub tragični nesreči zbral dovolj točk za skupno zmago (tisto sezono je slavil pet zmag, od tega štirikrat zapored: Zandvoort, Clermont-Ferrand, Brands Hatch in Hockenheimring) in 25. oktobra postal edini voznik formule 1, ki je prvenstvo osvojil posthumno.
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.10.16 14:44

@jozl52 (citat):
max, hvala za opozorilo, ampak vseeno, zgodilo se je pa le na današnji dan, mislim, da ni prevelik greh...

Nije nego su na toj temi na vojnoj platformi foruma također događaji na današnji dan koji se tiču vojne povijesti, Odvojeno je čisto preglednosti radi.

Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.10.16 14:52

ma sem iskal tega vojnega, se mi je zdelo, da je nekje, (že malo Rozalije, zob časa... pale) pa se mi je najprej odprl ta, bom drugič bolj pozoren, še enkrat hvala za opozorilo
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   26.10.16 2:12

26. listopada 1881. u gradiću Tombstone u Arizoni, SAD, odigrao se jedan od najpoznatijih obračuna u povijesti Divljeg zapada.
Sukobile su se dvije skupine, koje su se borile za prevlast u Tombstoneu. Jednu su sačinjavali predstavnici zakona - braća Earp (Wyatt, Morgan i Virgil) te njihov prijatelj zubar, kockar i revolveraš, legendarna ličnost u povijesti SAD-a Doc Holliday, a drugu njihovi neprijatelji banda kauboja i konjokradica - braća Clanton i braća McLaury.
O.K. Corral je bilo ograđeno mjesto za konje u tom gradiću (O.K. je kratica za Old Kindersley), a revolveraški obračun se zapravo dogodio oko šest ulaza dalje od Corrala, pa bi točniji naziv bio obračun u blizini O.K. Corrala. Pucnjava revolverima trajala je svega 30-ak sekundi i ispaljeno je oko trideset metaka. Ubijeni su Frank i Tom McLaury, kao i Billy Clanton. Morgan i Virgil Earp te Doc Holliday su ranjeni. Ike Clanton, vođa bande, zbog kojeg je ponajviše i došlo do obračuna, pobjegao je neozlijeđen još prije nego je pucnjava počela. Mlađi brat Ikea Clantona prvi je poginuo u borbi. Za osvetu, klan Clanton je poslije nekog vremena ubio Morgana Earpa u zasjedi pucavši mu u leđa. Poslije obračuna Ike Clanton se sasvim povukao iz borbe za prevlast te je ostatak života proveo na svome ranču u blizini Tombstonea.
U svakom slučaju ovaj obračun ostao je zabilježen kao jedan od mitskih događaja na Divljem zapadu.


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   26.10.16 20:33

ZORAN SLAVNIČ

Na današnji dan leta 1949 se je rodil srbski košarkar in trener Zoran Slavnič Moka. Veljal je za izjemnega organizatorja igre, ki je bil iznajdljiv, prodoren in ustvarjalen. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 177 tekem, trikrat je postal evropski prvak, po enkrat pa svetovni in olimpijski prvak. 13 let je igral za Crveno zvezdo, branil pa je tudi barve Juventuda, Šibenke, Caserte in Partizana. Leta 1980 je postal trener in naslednjih letih uspešno vodil številne klube.

Za jugoslovansko reprezentanco je na 177 tekmah zbrak 1.465 točk. Leta 1991 ga je FIBA uvrstila na zgodovinski seznam 50 največjih košarkarjev, leta 2015 pa je pristal v hramu slavnih.
Kot igralec je veljal za genialnega organizatorja igre polnega zvijač ter izredne mentalne samozavesti. Zaradi neukrotljivega značaja se je večkrat zapletel tako z nasprotniki kot svojimi trenerji. To ga je spremljalo tudi kasneje na svoji trenerski poti.

Višina: 180 cm

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre - 1980 - Moskva - ekipno
* Svetovno prvenstvo - 1976 - Filipini - ekipno
* Evropsko prvenstvo - 1973 - Španija - ekipno
* Evropsko prvenstvo - 1975 - Jugoslavija - ekipno
* Evropsko prvenstvo - 1977 - Belgija - ekipno

SREBRNA MEDALJA

* Olimpijske igre - 1978 - Montreal - ekipno
* Svetovno prvenstvo - 1974 - Portoriko - ekipno

BRONASTA MEDALJA

* Evropsko prvenstvo - 1979 - Italija - ekipno

http://www.stil-magazin.com/clanak/broj-36-3-septembar-2007/unuka-mi-je-ulepsala-zivot
http://www.yugopapir.com/2014/09/zoran-moka-slavnic-njegova-zivotna.html
https://www.youtube.com/watch?v=ORQGWNkG9FM
https://www.youtube.com/watch?v=78mVGjPW9FA
https://www.youtube.com/watch?v=YunItnQPJJQ
https://wn.com/moka_slavni%C4%87
https://exyukosarka.wordpress.com/page/2/
https://www.youtube.com/watch?v=_ChzNdFNxSk
http://sport.blic.rs/kosarka/domaca-kosarka-i-aba/ekskluzivno-blic-u-trofejnoj-sobi-zorana-slavnica-mokin-zlatni-trezor-foto/1gp3b0r
http://www.famnit.upr.si/sl/gallery/album/vecer-z-zoranom-moko-slavnicem

 
                                       Zoran Moka Slavnić                                                              Zoran Slavnić je našel pot do koša mimo višjih tekmecev



                           Čobi, Zoran Slavnić, Krešimir Čosić in Dragan Kapićić so skupaj služili JNA v artileriji


                             Zoran Slavnić je bil v Jugoslovanski reprezentanci nepogrešljiv in standardni igralec

  
                        Zoran Slavnić z zlato medaljo                                                       Fantastična kolekcija medalj


  Jugoslovanska reprezentanca zmagovalec PEK 1975, selektor Novosel, Jelovac, Kapičić, Čosić, Šolman, Jerkov, Žižić in
                        pomočnik Rajačić, klečijo: Plečaš, Kičanović, Slavnić, Tvrdić, Delibašić in Dalipagić


Seznam reprezentance Jugoslavije na pripravah za OI v Moskvi leta 1980, stojijo : Knego, Radovanović, Nakić, Žižić, Krstulović,
Ćosić, Jerkov, A. Pešić; trener Trninić, Tanjević i Žeravica. Sedijo: Nikolić, Delibašić, Slavnić, Kičanović, Petrović, Skroče, Dalipagić


                  Zoran Slavnić kot selektor Srbije, daje napotke Milošu Teodosiću
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   28.10.16 20:20

TITOVI AVTOMOBILI

Sporazum o nasledstvu predvideva, da premična dediščina ostane tam, kjer je bila

Srbski premier Aleksandar Vučić je na začetku tedna pojasnil, da med Slovenijo in Srbijo ni odprtih vprašanj. Srbija hoče le vrnitev nekdanjih Titovih vozil, ki so glede na nasledstveni sporazum zakonito shranjeni v tehničnem muzeju v Bistri.
Obisk slovenske vladne delegacije v Srbiji, kjer je potekala skupna seja srbske in slovenske vlade, so popestrile srbske ideje o vrnitvi srbskega premoženja, ki naj bi bilo v Sloveniji. Srbski premier Aleksandar Vučić je na tiskovni konferenci, sicer nekoliko nerodno, pojasnil, da med Srbijo in Slovenijo ni nerešenih vprašanj, razen malenkosti, kot sta vrnitev nekaterih avtomobilov predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita, ki so razstavljeni v Tehničnem muzeju v Bistri, Srbiji, kot tudi "vile na Bledu“. Slovenija pa naj bi po Vučićevih besedah želela vrnitev "umetnin“.

Odprta vprašanja med Slovenijo in Srbijo, ki jih je razkril srbski premier, so seveda odmevala v javnosti. Titovi avtomobili, ki so razstavljeni v Tehničnem muzeju Bistra (TMS), so večinoma res pripadali srbskima muzejema (Muzej istorije Jugoslavije (prej Memorialni centar JBT in Vojni muzej Kalemegdan), ki sta vozila posodila TMS-ju sredi 80. let.

Bolj nejasno je bilo, kaj je srbski premier mislil z "vilo na Bledu". V medijih so se pojavile špekulacije, da si Srbija morda želi nekdanjo Titovo predsedniško rezidenco Vilo Bled. V preteklosti je bilo, kar se tiče Srbije, sicer bolj aktualno Brdo pri Kranju, ki so se ga ponovno želeli polastiti pripadniki nekdanje jugoslovanske dinastije Karadžordževićev.

Prvi srbski odziv na slovenske zahteve
Visoka predstavnica Slovenije za sukcesijo Ana Polak Petrič ob tem poudarja, da ni popolnoma jasno, o čem je, kar se tiče odprtih vprašanj med Slovenijo in Srbijo, srbski premier Vučić sploh govoril. Slovenija je res lani predala Srbiji seznam 313 del, za katere meni, da gre za kulturno dediščino, ki naj bi jo vrnili v Slovenijo. Na seznamu so umetnine, ki so bile v nekdanjih zveznih inštitucijah in muzejih v Srbiji. Vendar, kot pravi visoka predstavnica za nasledstvo, vse do zadnje skupne seje vlade od Srbije ni bilo nobenega resnega odziva.
"Slovenija glede nepremičnin na slovenskem ozemlju ni prejela nobenih zahtevkov od Srbije ali katere druge države naslednice. Po sporazumu o vprašanjih nasledstva vse nepremičnine federacije ostanejo, kjer so. Razen, če gre za neko zasebno premoženje, ki bi spadalo v prilogo G nasledstvenega sporazuma, vendar v tem primeru ne gre za nobeno nepremičnino v Sloveniji," je za MMC povedala Polak Petričeva.

Prav tako ni jasno, ali je Vučič z omenjanjem "vile na Bledu" mislil na nekdanjo Titovo rezidenco, ki je bila in je še protokolarni objekt. "Na Bledu sta res dve vili, za kateri je bil izkazan interes poizvedovanja mesta Beograd in nekdanje avtonomne pokrajine Vojvodine glede lastništva. Vendar to ni bil zahtevek, temveč zgolj poizvedovanje o lastništvu teh dveh vil, kar ni nasledstvena zgodba. Glede Titovih avtomobilov in vile na Bledu nismo dobili nobenih uradnih zahtevkov od Srbije ali katere druge države naslednice," pojasnjuje Polak Petričeva in poudarja, da nasledstveni sporazum tudi predvideva, da premično premoženje nekdanje SFRJ, ki je bilo ob osamosvojitvi oz. ob razpadu SFRJ na ozemlju določene naslednice, ostane tam, kjer je bilo. Edina izjema so predmeti, ki predstavljajo kulturno dediščino posamezne nekdanje republike SFRJ. V okviru tega je Slovenija zahtevala omenjenih 313 umetniških del in arheoloških artefaktov.

"Srbija tudi ni nikdar izkazovala, da so avtomobili njihova kulturna dediščina oz. ni tega zahtevala. Glede tega nismo dobili nobenega uradnega zahtevka. Srbi trdijo, da so bili ti avtomobili posojeni slovenskemu tehničnemu muzeju in da niso bili pravočasno vrnjeni že v času Jugoslavije," dodaja. Avtomobili so bili slovenskemu tehničnemu muzeju posojeni v drugi polovici 80. let za petletno obdobje. Vmes je prišlo do kolapsa nekdanje skupne države. Titovi avtomobili pa so bili ob razpadu SFRJ-ja zato še vedno legalno v Sloveniji in nasledstveni sporazum določa, da avtomobili, kot premična dediščina, ostanejo, kjer so. "Če kdo misli, da je bila pogodba kršena, ima na voljo sodne postopke," še pojasnjuje Polak Petričeva.

Pri umetniških delih, ki jih še zahteva Slovenija, gre za nekdanjo državno lastnino. Za reševanje zahtevkov glede vrnitve zasebne lastnine 'pa so pristojna sodišča. Ti postopki, ki sodijo v t. i. prilogo G nasledstvenega sporazuma, pa so precej bolj zapleteni in tudi obsežni. Slovenska podjetja vodijo v Srbiji številne postopke, saj se ne morejo vpisati kot lastniki nepremičnin. Največ odprtih postopkov glede zasebnih nepremičnin je sicer med Srbijo, Hrvaško in BiH. Tako, denimo, obstaja odrto vprašanje za več kot 80.000 nepremičnin na Hrvaškem, ki so bile v lasti srbskih pravnih in fizičnih oseb.

Kaj je Slovenija dobila in kaj si še želi?
Po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je Slovenija lani poslala Srbiji seznam 313 predmetov slovenske premične kulturne dediščine, med katerimi so likovna dela slovenskih avtorjev Božidarja Jakca, Matije Jame, Riharda Jakopiča, Lajčija Pandurja, Nikolaja Omerze, Ivane Kobilica ... Poleg tega so na seznamu še negovska čelada z začetka 4. st. pr. n. št., poštna kočija, ostanki letala Edvarda Rusjana Eda V ter izvirniki slovenskih filmov Kekec, Na svoji zemlji, Jara gospoda in nekateri drugi filmi.

Pogajanja za delitev umetnin so se začela leta 2002, prve predaje so bile opravljene leto zatem. Slovenija je doslej prevzela že 200 umetniških del uglednih slovenskih avtorjev. V sodelovanju visoke predstavnice RS za nasledstvo, Ministrstva za zunanje zadeve in Narodne galerije je bila med majem in oktobrom 2015 v Narodni galeriji na ogled razstava Vrnitev ambasadorjev umetnosti. Razstava 68 izbranih umetniških del 34 slovenskih avtorjev, ki so nekoč krasila diplomatska in konzularna predstavništva nekdanje SFRJ v tujini, je rezultat večletnih prizadevanj za vrnitev tega dela kulturne dediščine,“ pojasnjujejo na Ukomu.

200 milijonov finančnega premoženja
Naslednice nekdanje SFRJ so se v skladu s t. i. prilogo C tudi dogovorile, da razdelijo vsa razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je SFRJ oziroma Narodna banka Jugoslavije imela v tujini (devizna gotovina, zlato, devizni depoziti pri bankah v tujini, vrednostni papirji ...). Sloveniji je bil tako že vrnjen pripadajoči del finančnega premoženja, ki je ocenjeno na 200 milijonov evrov. „Skladno s Prilogo C sporazuma države naslednice pričakujejo še razdelitev sredstev deviznih depozitov nekdanje NBJ pri bankah oziroma podružnicah v tujini, tako je še letos pričakovati razdelitev sredstev iz naslova zaključka likvidacijskega postopka agencij Jugobanke in Beogradske banke v New Yorku,“ pa o prihodnjih postopkih pravijo na zunanjem ministrstvu.

Delitev predstavništev nekdanje SFRJ
Države z območja nekdanje Jugoslavije so si razdelile tudi večino objektov nekdanje skupne države po svetu, od katerih jih Sloveniji pripada štirinajst odstotkov. Iz naslova nasledstva je bilo Sloveniji do zdaj dodeljenih deset nepremičnin. Od Srbije je prevzela štiri nepremičnine, in sicer veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu, ki se uporablja za prostore veleposlaništva in rezidence Slovenije v ZDA, generalni konzulat SFRJ v Celovcu, ki ga Slovenija uporablja za prostore generalnega konzulata in rezidenco generalnega konzula, ter generalni konzulat SFRJ v Milanu, ki je prazen in v slabem stanju. Slovenija ga namerava po koncu postopkov prenosa lastništva prodati. Postopki prenosa lastništva so v teku tudi za nekdanjo rezidenco SFRJ v Rimu.

Letos je Slovenija tudi že prevzela dve nepremičnini v Braziliji. Štiri objekte v Afriki (Rabat/Maroko, Bamako/Mali in dve nepremičnini v Dar es Salaamu/Tanzanija) pa pravkar prevzema.
Države naslednice so na nedavnem zasedanju na Brdu pri Kranju že določile nadaljnje korake v procesu skupne prodaje nepremičnin v Bonnu, Bernu, New Yorku in Tokiu. Prav tako so sprejele konkretne odločitve za začetek postopka fizične delitve večjih kompleksov nekdanje SFRJ v Brasilii, Moskvi in New Delhiju ter začele razpravo o nepremičninah nekdanje SFRJ, ki še niso zajete v prilogi B Sporazuma o nasledstvu.

PRILOGA G NASLEDSTVENEGA SPORAZUMA

Priloga G nasledstvenega sporazuma ureja delitev zasebnega premoženja in pridobljenih pravic. Nanaša se na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da ga varujejo v skladu z določbami nasledstvenega sporazuma. Slovenija, ki sicer zagovarja in zahteva pravno zaščito vseh premoženjskih pravic, pa ne razpolaga z vrednostjo tega premoženja oziroma s pravicami. Premoženje fizičnih in pravnih oseb na področju nekdanje SFRJ se rešuje zgolj na sodiščih.

https://www.rtvslo.si/slovenija/srbi-sanjarijo-o-vrnitvi-titovih-avtomobilov-iz-bistre/406275


                                                   V Bistri je razstavljenih 17 nekdanjih Titovih vozil


   Cadilac letnik 1946, pred razpadom SFRJ je bil last spominskega centra Josipa Broza - Tita (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine)


   Cadilac letnik 1946, pred razpadom SFRJ je bil last spominskega centra Josipa Broza - Tita (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine)


         Rolls Royce Silver Wraith letnik 1954 je bil pred razpadom SFRJ last spominskega centra Josipa Broza Tita
                                                    (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine)


                                 Cadilac Sedan De Luxe letnik 1976 je bil nekoč v lasti jugoslovanske skupščine


                                   Cadilac Sedan De Luxe letnik 1976 je bil nekoč v lasti jugoslovanske skupščine


                                                               Električna kočija in sani

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   28.10.16 23:40

JULIA ROBERTS

Na današnji dan leta 1967 se je rodila ameriška filmska igralka, ki je zaslovela z glavno vlogo v filmu Čedno dekle, Julie Fiona "Julia" Roberts.


                                                      Julie Fiona "Julia" Roberts


                                     Erin Brockovich
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   29.10.16 17:43

SHS

Na današnji dan leta 1918 je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov razglasil samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.

Država SHS je obstajala le 33 dni, vseeno pa pomeni njena ustanovitev prelomen trenutek v slovenski zgodovini, saj je bila z njo potrjena državotvornost slovenskega naroda. Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so Slovenci vseh političnih in ideoloških usmeritev razumeli kot dokončno osvoboditev izpod Avstro-Ogrske (te osvoboditve niso bili deležni Slovenci, ki so živeli na Primorskem - bili so priključeni Italiji -, v Prekmurju in na Koroškem), katere razpad je bil pravzaprav le še vprašanje časa. Od sredine 19. stoletja so namreč narodi, tedaj združeni še v habsburškem cesarstvu, vedno odločneje zahtevali pravico do samoodločbe oziroma do soodločanja o svoji usodi. Ko je proti koncu prve svetovne vojne umrl tudi pri Neavstrijcih v Avstro-Ogrski priljubljeni cesar Franc Jožef I., ko se je država vedno bolj rušila v veliki vojni in ko se je vedno bolj kazalo, da je monarhistična ureditev stvar preteklosti, so se tudi manjši narodi pod habsburško krono odločili zahtevati suverenost.

http://www.obramba.com/novice/rudolf-badjura-zivljenje-in-delo-2-del/

* 31.oktobra 1918 je avstrijsko poveljstvo predalo Narodnemu veču v Zagrebu vso avstrijsko mornarico in utrdbe v Pulju, Kotoru, Šibeniku, na Reki in v Trstu. V roke nove države je prišlo okoli 300 ladij, med njimi 12 vojnih, 11 križark, 56 torpedov in 18 rušilcev.

* 31.oktobra 1918 je Narodno veče v Zagrebu imenovalo vlado za Slovenijo.

Meščanstvo, če mislimo sedaj na liberalno meščanstvo /.../, je živelo jugoslovanski stereotip oziroma jugoslovenstvo kot poseben način izražanja narodne identitete.
Jurij Perovšek

Tukaj so bile že v 19. stoletju močno prisotne panslovanske ideje in tako kot so se kulturniki s temi idejami veliko ukvarjali, so tudi oni opozarjali, kot npr. Ivan Cankar, ki je v enem svojih del opozoril, da življenje v določenem kulturnem krogu pomeni več skupnega kot pa neke abstraktne nacionalne ideje.
Marko Štepec


Slovensko ozemlje v času Države SHS je upravljala Narodna vlada za Slovenijo, ki jo je vodil Josip vitez Pogačnik

 


 


Zoran I: komentar modifikovan dana: 31.10.16 10:46; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.10.16 12:33

zanimivo, posnet je bil tudi film..., orson je igral tudi v Neretvi (vojvodo, če se ne motim)???, takrat je Bulatović privlekel v yugo vso svetovno filmsko smetano, moj prijatel je bil takrat v vojski je pa jeb...al ježa - statist, enkrat nemc, pa partizan, pa čet..., pa veljku nikoli ni bilo dovolj dobro, vedno se je premaknil kak mrtev, ki so ga pokosili ali bata ali dvornik ali samardžić...:

Leta 1938 so na radiu predvajali igro režiserja Orsona Wellsa Vojna svetov. Posledice so bile katastrofalne: histerične množice in veliko ranjenih.

Na tisoče ljudi, ki so zamudili uvod, v katerem so pojasnili, da gre za fikcijo, je bilo prepričanih, da gre za resnično zgodbo. Izbruhnila je panika, nekateri so se pognali v beg, nekateri so se celo oborožili, da bi se branili pred napadajočimi Marsovci, na policiji so prejeli nešteto klicev prestrašenih prebivalcev.

New York Times je na svojih straneh že naslednji dan zapisal: "Panika radijskih poslušalcev, ki so mislili, da je vojna drama resničnost". V raziskavi, ki so jo opravili desetletje po dogodku, so ugotovili, da je bilo prestrašenih okrog milijon ljudi, ki so jih posebni efekti in realističen zvok pretentali.

Dramo je režiral in vodil do takrat neznani Orson Welles, ki je imel takrat le 23 let. Adaptacijo romana in scenarij za dramo je s pomočjo Wellsa in ostalih članov ekipe Mercury Theater napisal Howard Koch. Welles se je pozneje posvetil filmski režiji, igri in produkciji, za svoje delo pa je med drugim prejel tudi oskarja.
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.10.16 13:08

Leta 1451 naj bi se rodil italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb. Drugi mogoči datum rojstva je 25. julij 1451.
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.10.16 22:34

FJODOR MIHAILOVIČ DOSTOJEVSKI

Na današnji dan leta 1821 se je rodil eden največjih pisateljev 19. stoletja Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Z deli Zločin in kazen, Zapiski iz mrtvega doma in Bratje Karamazovi je dosegel vrh psihološkega realizma. Dostojevski je bil ena vodilnih osebnosti ruske književnosti, včasih pa ga imajo za ustanovitelja eksistencializma. Pisatelj je umrl leta 1881.

Dostojevski je tudi tisti ruski pisatelj, s katerim se je in se še ukvarja nemalo literarnih zgodovinarjev. Pa vendar ob množici študij o ruskem realistu – vsaj med slovenskimi – skoraj ni mogoče najti pisca, ki bi se lotil tudi njegovega življenja. Treba je sicer priznati, da biografije z vidika literarne vede pogosto niso primarna snov, a vseeno jih ni mogoče popolnoma zanemariti. Konec koncev dogodki v življenju nekega pisatelja vplivajo tudi na njegovo delo.

Pri Dostojevskem je vsekakor nezanemarljivo dejstvo smrt njegovega triletnega sina Aljoše v času, ko je začenjal pisati Brate Karamazove. Smrt njegovega najljubšega otroka zaradi epilepsije, ki jo je podedoval po očetu, ga je tako razžalostila, da se je (tudi na prigovarjanje svoje žene) odpravil v samostan Optina, kjer je spoznal starca Ambrozija, pri njem iskal tolažilnih besed, bral spise optinskih menihov in bolj ali manj vse te dogodke vključil tudi v Karamazove.
Starec Ambrozij je bil model za starca Zosima. Glavnemu junaku romana je po umrlem dečku ime Aljoša (Karamazov) in najraje ima otroke, stare okoli treh let. V samostan pride obupana ženska, ki ji je nedavno umrl triletni sinko Aljoša, in tolažilne besede starca Zosima so po pričevanju žene Dostojevskega enake, kot jih je pisatelju namenil resnični starec Ambrozij, dolga razprava starca Zosima o družbenem idealu Cerkve pa je povzeta po spisih optinskih menihov. To so sicer pogosteje omenjani dogodki pisateljevega življenja kot tudi čas, ki ga je preživel v katorgi (zapori s prisilnim delom v Sibiriji), kjer je doživel razsvetljenje in ponovno prebujenje vere.

Sodelovanje v krožku Petraševskega
Toda začnimo pri začetku. Dostojevski se je rodil 11. novembra 1821 v Moskvi kot drugi otrok v družini zdravnika, ki je na koncu štela devet članov. Po smrti matere leta 1837 se je skupaj z bratom vpisal na peterburško vojaško inženirsko šolo in jo končal leta 1843, istega leta kot je tudi prevedel in izdal Balzacov roman Evgenija Grandetova. Že dve leti pozneje je izdal svoj prvi roman Bedni ljudje in zanj prejel pohvalne kritike, predvsem od Belinskega, ki je mladega Dostojevskega primerjal z Gogoljem, kar ni brez teže, saj velja, da je v svojih prvih delih (ob Bednih ljudeh še Dvojnik in Bele noči) Dostojevski sledil prav njemu; toda ob tem je že kazal sebi lastne značilnosti. V tem času se je mladi pisatelj zapisal dekabrizmu in se pridružil revolucionarnemu krožku Petraševskega, kar ga je pripeljalo pred strelski vod, v zadnjem trenutku pa so ga pomilostili in ga poslali na štiriletno prisilno delo v Sibirijo.

Zaprli so ga leta 1849 skupaj z drugimi somišljeniki. Pregrešil se je tako, da je pred zbrano družbo prebiral, tedaj že vsem znano, vendar prepovedano odprto pismo Belinskega Gogolju iz leta 1847, v katerem je literarni kritik napadal religijo in zahteval družbene reforme v Rusiji. Prepise pisma je bilo prepovedano širiti, prav tako je bilo prepovedano javno branje. Zato je bil Dostojevski obsojen na smrt, v zadnjem trenutku pa so obsojencem, ki so že stali pred cevmi pušk, prebrali carjevo pomilostitev in jih poslali v sibirske katorge. Tam se je za Dostojevskega začelo novo duševno življenje.

Preobrat k skrajni religioznosti
Po lastnih besedah je Dostojevski izhajal iz "verne ruske družine ", v kateri so bili "otroci z evangelijem seznanjeni že tako rekoč v zibelki". In celo v času sodelovanja s krožkom Petraševkega, ki je sledil dekabrističnim naukom, je Dostojevski svoje politično prepričanje podrejal Kristusovim idealom. Pozneje v katorgi, kjer je imel možnost spoznati 'pravega ruskega' zločinca, brez vesti in kesanja, zapriseženega zgolj alkoholu in veseljačenju, se je v njem ponovno vzbudilo verovanje in vera v skrite globine ruske duše, ki je medtem že zamrla.

V Dnevniku pisatelja Dostojevski opisuje večer, ko je kot po čudežu prišlo do razodetja; medtem ko so kaznjenci pili, se pretepali in se zabavali, je Dostojevski umaknjen ležal na svojem lesenem ležišču in se nenadoma spomnil že davno pozabljenega dogodka iz otroštva, ko ga je devetletnega prestrašenega dečka na polju našel kmet Marej in ga potolažil. Spomin na Marejevo dejanje je v pisatelju povzročilo nov vzgib in pogled na sojetnike. Nenadoma je spoznal, da je v vsakem človeku kanček dobrega in da je mogoča vera v najvišjo vrednost človekove osebnosti in njene svobode.

Trpljenje nedolžnih in obstoj Boga
A vseeno je bil v Dostojevskem prisoten nekakšen dvojen odnos do Boga; ne glede na to, da je divje hrepenel po veri in bi ga bilo mogoče označiti tudi za skrajno religioznega, so se mu neprestano porajala vprašanja o Bogu in njegovem načrtu. Tako kot Ivan v Karamazovih ni mogel sprejeti smrti nedolžnih otrok ali trpljenja nedolžnih nasploh. Zvezki z osnutki za Brate Karamazove so napolnjeni zgodbami o takšnih trpljenjih, o krutih ravnanjih z otroki, kar posledično postavlja pod vprašaj tudi sam obstoj Boga.
Ena izmed resničnih zgodb, ki se pojavi v romanu, je zgodba o dečku, ki je s kamnom zadel graščakovega psa. Graščak je dečka zato dal sleči do golega pred vsemi vaščani in nanj naščuval pse, ki so ga raztrgali (ob prisotnosti otrokove matere). Zgodbo Ivan Karamazov pove svojemu bratu Aljoši, ki se, ne glede na to, da je veren človek, strinja z bratom, da tovrstne grozote ne bi smele ostati nemaščevane. In tudi to je eno izmed temeljnih vprašanj Dostojevskega; kako je mogoče sprejeti vero v Boga, ko pa je na svetu, ki ga je ustvaril, toliko trpljenja.

Podtalni človek in njegova 'prekleta vprašanja'
Svojih prepričanj Dostojevski ni ubesedil le v literarnih delih, temveč tudi v svojih publicističnih besedilih, ki pa jim manjka predvsem tista umetniška plat predstavitve te ideje, kot jo poznamo iz vseh njegovih velikih romanov – Zločin in kazen, Idiot, Besi in Bratje Karamazovi – najdemo pa jo že v zgodnejših delih. Gre predvsem za to, da Dostojevski v svojih delih v središče postavlja t. i. podtalnega človeka, ki se prvič pojavi v Zapiskih iz podtalja. Podtalni človek je človek, ki je ostal breza 'ideala Kristusa' – ta je bil namreč za Dostojevskega vedno ideal – vendar pa ta človek prav zaradi tega neizmerno trpi in išče svojo vero ter si zastavlja vprašanja o bistvu obstoja, o smrti …
Skratka: Dostojevski je kot predstavnik t. i. psihološkega realizma dosegel vrh v analizi človekovega notranjega življenja, pri čemer ga niso zanimali tipični, povprečni primeri človekove duševnosti, ampak njene izjemne oblike, polne protislovij, pogosto že deformirane ali že kar patološke. Podtalni ljudje, torej. Poleg tega presega okvire realizma tudi s svojim obravnavanjem svetovnonazorskih, moralnih in religioznih vprašanj, kjer pogosto na nasprotna si bregova postavlja krščanstvo in ateizem, moralno in amoralno, dobro in zlo. S tovrstnimi tematikami v svojem leposlovju zgradi kompleksno filozofijo, na kar kaže že to, da je samo en roman – npr. Brate Karamazove – mogoče razložiti na več načinov; lahko je to delo o ponižanih in razžaljeni, o očetomoru, o iskanju Boga, o dobrem in zlem.

Usodna epilepsija
Leta 1854 je Dostojevski lahko zapustil katorgo in se pridružil sibirskemu pehotnemu polku. V tem času je spoznal ženo znanca iz Sibirije Marijo Dimitrijevo Isajevo in se z njo poročil leta 1857, ko je ovdovela. Dve leti pozneje sta se zakonca iz Semipalatinska preselila v Sankt Peterburg, kjer sta skupaj z bratom Mihailom začela izdajati več književnih revij, med njimi tudi s političnim tonom obarvano revijo Vremja. Leta 1864 je, nedolgo za bratom, zaradi jetike umrla tudi njegova žena, zato je zapadel ne le v popolno potrtost, temveč tudi v dolgove in kvartopirske večere, ki so mu prinesli še več dolgov, kar ga je pognalo v beg pred upniki po zahodni Evropi.

Leta 1867 se je poročil z mlado stenografinjo Anno Grigorjevno Snitkino in z njo imel štiri otroke, od katerih sta dva umrla že v zgodnjem otroštvu. Čas zakona s Snitkino je bil za Dostojevskega čas pisanja njegovih največjih romanov in publicističnih uspehov.
Dostojevski je umrl 9. februarja 1881 za posledicami krvavitve v pljučih, pljučnega emfizema in epileptičnega napada (ti so ga mučili od njegovega 9. leta dalje), v mislih pa je snoval nadaljevanje Bratov Karamazovih, ki bi pravzaprav morali postati trilogija. Kakšno bi bilo to nadaljevanje, ne bomo izvedeli nikoli, vsekakor pa je za seboj zapustil občudovanja vreden opus.

GLAVNA DELA

* Bedni ljudje - 1845
* Dvojnik - Perterburška pesnitev - 1846
* Bele noči - 1848
* Pošteni tat - 1848
* Netočka Nezvanova - 1848
* Selo Stepančikovo in njeni prebivalci - 1859
* Stričkove sanje - 1858
* Ponižani in razžaljeni - 1861
* Zapiski iz mrtvega doma - 1862
* Zapiski iz podtalja - 1864
* Zločin in kazen - 1866
* Igralec - 1867
* Idiot - 1868
* Besi - 1871
* Mladenič - 1875
* Bratje Karamazovi - 1880

"Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga."
 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi

"Povedal sem že, da skozi nekaj let nisem opazil pri teh ljudeh niti najmanjšega znamenja skesanosti niti najrahlejše moreče misli zaradi lastnega zločina in da se ima večina izmed njih na tihem za popolnoma nedolžne. To drži. Seveda so vzroki za to v marsičem slavohlepnost, slabi zgledi, objestnost, napačna sramežljivost. Pa drugi strani pa, kdo bi mogel reči, da je raziskal globočino teh izgubljenih src in prebral v njih tisto, kar je skrito pred svetom."
F. M. Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

"Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra."
F. M. Dostojevski; Zapiski iz podtalja

"Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal raj na zemlji."
F. M. Dostojevski; Bratje Karamazovi

"In kaj je meni tega, da bom dvajset let s kladivcem rudi odbijal - tega se prav nič ne bojim, ampak nečesa drugega me je strah: da me bo zapustil človek, ki je v meni vstal od mrtvih!"
F. M. Dostojevski; Bratje Karamazovi


                                                   Fjodor Mihaljevič Dostojevski                                                                                            Anna Grigorjevna Snitkina                                                               

 
                                                    Fjodor Mihailovič Dostojevski                                                                        Fjodor Mihailovič Dostojevski


Beležke za 5.poglavje romana Bratje Karamazovi, Dostojevski se v svojih delih ni loteval le zahtevnih tem,
temveč je te zahtevne teme oblikoval v natančnem slogu (Janko Kos nekje celo zapiše, da je temu posveča
več pozornosti kot vsebini). Po ruskem literarnem teoretiku Bahtinu je za Dostojevskega značilna t. i.
polifonija ali večglasnost v romanu


                                             Rokopis dela Zli duši

   
           Bele noči                               Zločin in kazen                     Bratje Karamazovi
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   31.10.16 10:09

DAN REFORMACIJE

Na današnji dan leta 1517 je Martin Lut(h)er na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve, in začela se je reformacija. Praznik vsako leto zaznamujemo tudi v Sloveniji.
Luter je zahteval, da naj bo cerkev preprosta, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, prav tako pa ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Martin_Luther
http://www.biography.com/people/martin-luther-9389283

 
                                              Martin Lut(h)er


                                                           Marin Luthrovih 95 tez


                                        31.oktobra 1517 Martin Luther nabije 95 tez na vrata katedrale v Wittenburgu


                             Srečanje med Martinom Luthrom (desno) in Kardinalom Kajetanom (levo pred knjigo)


                                                   Luther na cesarskem zboru v Wormsu

 
                Katharina von Bira žena Martina Luthra                                    Martin Luther - Finska znamka 1967
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   31.10.16 13:45

MIKA HAKKINEN

Na današnji dan leta 1999 je Finec Mika Pauli Hakkinen (McLaren) ubranil naslov svetovnega prvaka v formuli ena. Na zadnji dirki sezone v Suzuki je z zanesljivo zmago zbral 76 točk, njegov tekmec Eddie Irvine (Ferrari) pa je s tretjim mestom končal svetovno prvenstvo na drugem mestu s 74 točkami. Vozil je za moštvo Lotus in McLaren, njegovi sovozniki so bili Julian Bailey, Johnny Herbert, Ayrton Senna, Martin Brundle, Nigel Mansell, Mark Blundell in David Coulthard.

Dirkati je začel v katingu leta 1978 in osvojil Regionalno prvenstvo, prav tako v letu 1979 in v letu 1980 končal na 4 mestu. Leta 1981 je presedlal v F miniserijo, kjer je prav tako osvojil prvenstvo, v letu 1982 pa postal viceprvak in obenem osvojil tudi memorial Ronnie Peterson. V letu 1983 je presedlal v FN serijo ter osvojil prvenstvo, v naslednjih 3 letih pa v serijo FA, kjer je trikrat zaporedoma osvojil 1 mesto.
V letu je 1987 je nastopil v Finski Formuli Ford 1600 in osvojil 1 mesto, prav tako v Švedskem prvenstvu in Norveškem prvenstvu Formule Ford 1600, v letu v 1988 pa v Opel Lotus evropski seriji in osvojil 1 mesto, v Britanski GM seriji  pa 2 mesto. V letu 1989 je presedlal v Britansko formulo 3 ter končal na 7 mestu v letu 1990 pa osvojil prvenstvo Formule 3.

Po Formuli 1 je po treh letih vrnitve na avtomobilistične dirke, nastopal tudi v rallyju z Mitsubishi gr.N, kasneje dirkal z Mercedesom AMG Mercedes C-Klasse tudi v nemškem prvenstvu DTM in z Mercedes SLS AMG GT3 na dirkah GT Asian Series. Velikokrat se udeležuje kot član akademije Laureus z njihove strani organizirahih humanitarnih dogodkih, vozi starodobne dirkalnike v Goodwoodu, sodeluje in opozarja na dogodkih z jasno noto "proti pitju alkohola" med vožnjo in ostalimi dirkaškimi prireditvami.  


Število dirk: 165
Število točk: 420
Število zmag: 20
Število drugih mest: 13
Število tretjih mest: 18
Število stopničk: 51
Število pole position: 26
Število najhitrejših krogov: 25
Število startov iz prve vrste: 39

http://www.hakkinen.com/
https://www.youtube.com/watch?v=HH8qbRaDhlQ
https://www.youtube.com/watch?v=twissBYs9Hc
https://www.youtube.com/watch?v=2wsqbJqtvJQ
https://www.youtube.com/watch?v=HPgkm-wsc6M
https://www.youtube.com/watch?v=sz60AT81rLc
http://f1greatestdrivers.autosport.com/?driver=15

   
              Mika Hakkinen leta 1993                                                        Mika Hakkinen v Gokartu


                            Mika Hakkinen pred Michaelom Schumackerjem v prvenstvu Formula 3 v Macau leta 1990


                                                              Mika Hakkinen z Lotus 102B v Montecarlu


                                   Mika Hakkinen kot eden najuspešnejših dirkačev pri moštvu McLaren

 
                         Mika Hakkinen z McLaren Mercedes v Buenos Airesu leta 1997                                                      Mika Hakkinen Svetovni prvak Formula 1


                                                Mika Hakkinen z McLaren Mercedes v Monzi leta 1998

 
                          Večni dvoboj velikanov                         Mika Hakkinen je prehitel Michaela Schumacherja mimo Ricarda Zonte v SPA


   Mika Hakkinen s svojim največjim konkurentom Michaelom Schumacherjem ob osvojitvi naslova Svetovnega prvaka 1998


                                 Michael Schumacher pravi, da je kot konkurenta najbolj spoštoval Miko Hakkinena


         Mika Hakkinen med Michaelom Schumacherjem ter Davidom Caulthardom na njegovi 20 zmagi na GP ZDA leta 2001


                                                      Mika Hakkinen s sinom Hugom in ženo Erjo leta 2002


                                           Mika Hakkinen v AMG Mercedes C-Klasse DTM leta 2007


       Mika Hakkinen je ob 30. letnici prvenstva DTM slavil prvo zmago v SPA 2014


                           Mika Hakkinen z Mercedes-Benz W196 1954 2.5-litre 8-Cylinder v Goodwoodu leta 2010



                                       Hika Hakkinen se vrača v DTM z Mercedes SLS AMG GT3 leta 2013

 
   Mika Hakkinen je zmagal na dirki AMG Customers GT Asia Series v Kitajskem dirkališču Zhuhai                          Mika Hakkinen in žena Marketa Kromatowa


                  Mika Hakkinen je dobil nagrado "Laureus member" za povratek v Formulo 1 po veliki nesreči leta 1995


                               Mika Hakkinen z McLaren Mercedes leta 2008 na "Stars and Cars McLaren"


                   Mika Hakkinen v akciji "Join the Pack" - "Ako piješ ne vozi" na dirkalniku Caparo T1_9 v Zagrebu 2013

   
       Mika Hakkinen na dirki Mille Miglia v Bresci leta 2016                                         TAG HEUER                                        Limited Edition 1998
Na vrh Go down
alexandar
GENERAL JNA - Zam(j)enik Načelnika GŠ
GENERAL  JNA - Zam(j)enik Načelnika GŠ


Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 4379
Član od : 2011-06-23
Dob : 53
M(j)esto Loznica , Srbija

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   02.11.16 23:14

Radio emisija Karavan - Zabavna redakcija Radio Beograda 1, slavi 55 godina!

Tim povodom, javno snimanje Karavana i proslava rodjendana odrzana je veceras u Velikoj dvorani Zaduzbine Ilije Kolarca, sa pocetkom u 20 casova.


foto-Politika


_________________
BONA FIDE......
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   03.11.16 23:56

3. studenog 1914. prvi je put u povijesti SAD-a patentiran grudnjak.
Patent je prijavila 23-godišnja Mary Phelps Jacob (1891.-1970.), pripadnica američkog visokog društva iz dobrostojeće obitelji. Ranije je u sferi ženskog donjeg rublja dominirao korzet, koji je bio neudoban za nošenje.
Mary je imala velike grudi te joj se nije sviđalo kako korzet izgleda ispod svečanih haljina. Prije jednog bala uz pomoć sluškinje izradila je prvi grudnjak od dva rupčića povezana ružičastom vrpcom, a kad je primila narudžbe za isti, shvatila je kako tu može i zaraditi te se bacila na dizajniranje pravog modela.
Uvođenje grudnjaka bilo je u skladu s novim trendom slobodnijeg životnog stila, koji se uvelike očitovao i u oblačenju. Patent grudnjaka Mary Phelps Jacob odobrio je Američki ured za patente i zaštitne znakove (United States Patent and Trademark Office) pod brojem 1.115.674. Svoj je patent za 1500 dolara prodala tvrtki Warner, kojoj je donio zaradu od oko 15 milijuna.
U vrijeme Prvog svjetskog rata američka vlada zamolila žene da prestanu kupovati korzete kako bi ostalo više metala za proizvodnju oružja. Nakon  toga žene u SAD-u i Europi počele su odbacivati korzete i nositi sve popularnije grudnjake, a uskoro su ih prihvatile i dame u Aziji, Africi i Latinskoj Americi.










Prema Sveučilištu u Innsbrucku, ovaj grudnjak pronađen u austrijskom dvorcu potječe iz 15. stoljeća


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   04.11.16 14:51

JICAK RABIN

Na današni dan leta 1995 so v Tel Avivu ubili izraelskega premierja Jicaka Rabina. Ubili so ga na shodu v Rabinovo podporo.

Rabin se je rodil v Jeruzalemu leta 1922. Ko mu je bilo 21 let se je podal v vojsko. Med arabsko-izraelsko vojno se je zelo izkazal, postal je celo general. V šestdnevni vojni leta 1967 je premagal Egipt, Sirijo in Jordanijo ter tako osvojil staro mesto Jeruzalema.

Ko je prenehal z vojaško službo, je postal diplomat, kmalu zatem pa je prvič postal premier. Rabin je bil premier dva mandata, in sicer med letoma 1974 do 1977 ter od leta 1992 do njegove smrti. Leta 1994 je skupaj z Šimonom Peresom in Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir, ki so jo prejeli, ker so sklenili mir med Izraelci in Palestinci ter podpisali Oselski sporazum.

Rabina je ustrelil Jigal Amir, desničaski izraelski radikalec, ki je nasprotoval sklenitvi miru z Arabci. Atentat je napravil po velikem shodu, ki je bil organiziran v podporo mirovnim prizadevanjem. Rabinovega pogreba se je udeležilo veliko svetovnih državnikov, med njimi tudi ameriški predsednik Bill Clinton, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Husein, svoje sožalje pa je izrazil tudi Jaser Arafat.


  
                                      Jicak Rabin                                                          Nobelova nagrada za mir


                                                                     Šimon Peres in Jicak Rabin


                               Jicak Rabin in Bill Clinton ter Jaser Arafat leta 1993

  
Jaser Arafat in Šimon Peres ter Jicak Rabin ob prejemu Nobelove nagrade za mir leta 1994                    Znamka Jicak Rabin


Zoran I: komentar modifikovan dana: 05.11.16 21:23; prepravljeno ukupno 11 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   04.11.16 14:55

RUDI HITI

Na današnji dan 1946 se je na Jesenicah rodil nekdanji hokejist in hokejski trener Rudi Hiti. Kariero je začel na Jesenicah in se leta 1968 preselil k Olimpiji. Poseben pečat je pustil tudi v Italiji (Alleghe, Como, Fiemme in Bolzano). V Bolzanu je trikrat postal italijanski prvak, njegovo številko 13 pa so upokojili. Leta 1970 se je preizkusil tudi v Ligi NHL, na pripravljalni tekmi je zaigral za Chicago Blackhawkse. Za reprezentanco Jugoslavije je zbral 177 nastopov in dosegel 84 zadetkov.
Igral je za Acroni Jesenice, HK Kranjska gora, HK Olimpija Ljubljana, HC Alleghe, HC Bolzano, HC Bled.

Nastopov za jugoslovansko reprezentanco: 177
Zadetkov: 84
Olimpijske igre: 2 (Grenoble, Sapporo)
Svetovna prvenstva: 17
Slovenski hram slavnih: 2007
Mednarodni hram slavnih: 2009

»V vseh ekipah so bili lepi trenutki. Dvakrat sem bil prvak z Jesenicami, dvakrat z Olimpijo, nepozabno je zadnje prvenstvo, ki sem ga pri 40 letih osvojil z Jeseničani. Tega si bom zapomnil za vselej, saj je to najlepši zaključek kariere. Bil sem tudi prvak z Bolzanom, kot igralec in kot trener. Nepozaben trenutek sem doživel, ko so mi v Bolzanu v dvorani v slovenščini razobesili transparent po vsej dolžini dvorane z napisom ′Rudi hvala za vse, kar si naredil za Bolzano′. Tam me še danes zelo spoštujejo, čeprav so imeli velike zvezdnike, ki so igrali tudi v ligi NHL.«
Rudi Hiti o svoji karieri

www.rudi-hiti.si
http://www.rudi-hiti.si/?id=159


 
                                Rudi Hiti                                              Hokejska reprezentanca Jugoslavije iz leta 1974, ki je na svetovnem      prvenstvu v Ljubljani zasedla drugo mesto oz. skupno osmo na svetu!

 

 Jugoslovanska hokejska reprezentanca je sodelovala na petih Olimpijskih igrah, v letih 1964, 1968,
   1972, 1976 in 1984. Na sliki tekma med Jugoslovansko in Nizozemsko reprezentanco leta 1961


                      Rudi Hiti z ženo Alenko in hčerkama Katko in Laro


                      Rudi Hiti - HDD Bled Ice Hockey Camp Slowenia HOKEJSKO DRSALNO DRUŠTVO BLED


                              Rudi Hiti prejema iz rok Mira Cerarja Bloudkovo priznanje za leta 2013


                                    Člani hrama slavnih Brane Oblak in Miroslav Steržaj ter Rudi Hiti


                          Mednarodni hokejski kamp in mednarodna šola za hokejske vratarje Rudi in Gorazd Hiti


                       ŠTD Akademija Rudi Hiti


Zoran I: komentar modifikovan dana: 11.11.16 13:59; prepravljeno ukupno 4 puta
Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 5:36

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 26/29Idi na stranicu : Previous  1 ... 14 ... 25, 26, 27, 28, 29  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: