FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 15 ... 26, 27, 28, 29  Next
AutorPoruka
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.11.16 14:35

Nakon desetljeća odbijanja uvođenja javne električne rasvjete zagrebački gradski oci napokon su popustili i 5. studenog 1907. godine se javna plinska rasvjeta počinje zamijenjivati električnom. Toga dana u 18.30 sati jedna za drugom palile su se električne svjetiljke na potezu od Frankopanske ulice preko Ilice i Trga bana Jelačića pa sve do Praške ulice i Zrinjevca. Građani su bili oduševljeni ovom novotarijom, a tadašnje novine pisale su da je Zagreb dobio uistinu velegradski izgled.
Električnu energiju osiguravala je prva zagrebačka električna centrala, nazivana i Munjara, koja je bila smještena na kraju Vodovodne ulice tj. na mjestu današnje termoelektrane i toplane EL-TO Zagreb. Snaga zagrebačke Munjare bila je 0.8 MW, a ured Gradske električne centrale bio je smješten na uglu Gundulićeve i današnje Masarykove ulice i zapošljavao je 22 namještenika. Do 1909. registrirano je 1129 potrošača, pri čemu su bile instalirane 334 ulične svjetiljke. Najveći potrošač električne energije bio je Gradski vodovod, a od 1910. i tramvaj.
Zagreb je prije toga, od 1863., imao javnu plinsku rasvjetu koja je bila slaba i nepouzdana. Zato je kao prava senzacija odjeknula vijest o postavljanju prve javne električne svjetiljke 20. siječnja 1877. na uglu Gundulićeve ulice i Ilice prigodom Sokolskog plesa u Hrvatskom glazbenom zavodu. Svjetiljku je postavio profesor Ivo Stožir koji je u to vrijeme naveliko eksperimentirao s električnom energijom. Ipak, oduševljenje građana nije djelila i gradska vlast pa je rasvjeta i nadalje ostala plinska.
Gradsko poglavarstvo nije popustilo ni 1892. kada je Nikola Tesla, prigodom posjeta sjednici gradskoga poglavarstva, gradonačelniku Milanu Amrušu dao nekoliko savjeta o elektrifikaciji Zagreba. Predlagao je da bi se za pogon hidrocentrale mogla iskoristiti voda Plitvičkih jezera, a da bi gradska općina trebala urediti električnu centralu u vlastitoj režiji. Prijedlog velikog vizionara je odbijen, a razlog su bili veliki troškovi. Također je Gradsko poglavarstvo imalo ugovor s plinarom koja je imala koncesiju na javnu plinsku rasvjetu i tu su se okretali veliki novci. Tako su Zagrepčani još više od desetljeća trebali čekati na uvođenje javne električne rasvjete.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.11.16 15:06

5. studenog 1994. umro je Milan Mladenović (rođen 21. rujna 1958. u Zagrebu), rock glazbenik, najpoznatiji kao pjevač i gitarist beogradske rock skupine Ekatarina Velika.









Grob M. Mladenovića na beogradskom Novom groblju




Ulica M. Mladenovića u Zagrebu

Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.11.16 15:59

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.11.16 16:04

@jozl52 (citat):
v sloveniji je bila prva javna električna svetilka postavljena davnega 1896 - leta, bili smo prvi, haha, v KOČEVJU...

Nije Zagreb prvi dobio struju u Hrvatskoj.

Obično se uzimao podatak da je prvi osvijetljen električnom energijom Šibenik 28. kolovoza 1895., a u članku je nešto više...

http://www.croenergo.eu/Novinar-HEP-Vjesnika-tvrdi-Sibenik-nije-prvi-osvijetljen-elektricnom-rasvjetom-16459.aspx

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.11.16 17:58

VIKEND FESTIVAL TARTUFOV

Na današnji dan leta 2016 se je odprl Vikend festival istrskih tartufov, ki je z ene strani motiv za prihod turistov na destinacijo, z druge strani pa mesto srečanja, ponudbe in povpraševanja, med proizvajalci in domačih gostov, ki hočejo ta dva sejemska dni preživeti v Buzetu - mestu tartufov, je poudaril župan Valter Flego med odpiranjem že 15.dvodnevnega vikenda tartufov.

Župan Buzeta Siniša Žulić je poudaril, da je v 15 letih sejem istrskih tartufov postal ena najznačilnejših manifestacij ter povedal, da je to ena od prilik za razširitev turistične posezone, med katero se lahko velikemu številu domačih in tujih turistov lahko ponudi najboljše od istrske gastronomije. Odprtje sejma so se udeležili najmlajši Buzećani iz otroškega vrtca "Grdelin".

V šotoru v Mašimovoj škuji svoje proizvode med dvodnevnim sejmom razstavlja več kot 70 razstavljalcev iz Istre in drugih krajev iz Hrvaške, prav tako iz Italije in Slovenije, proizvajalcev tipičnih proizvodov iz tartufov, meda, sira, pršuta, olivnega olja, vina, šnopsa in marmelade...
Zvezda sejma je vsekakor dragoceni istrski beli tartuf. Na stojnici ene od sedmih firm, ki se ukvarjajo z odkupom in s proizvodnjo tartufov, kilogram I.kategorije afrodizijske gobe se prodaja po 22.500 kun (3.000 €), II.kategorije po 15.000 kun (2.000 €), III.kategorije po 11.250 kun ( 1.500 €), črni tartfov pa 3.800 kun (506 €).

Sejemski dogodki so se tradicionalno začeli danes dopoldne z pustolovskim lovom Lov na tartuf, kombinacijo orijentalskega teka z MTBjem in lovom na blago. Tudi dež ni oviral štirideset ekip in Hrvaške in Slovenije, da preizkušajo vzdržljivost, vsi pa so se pridrževali napotkov organizatorjev, saj so imeli poleg standardne tudi tartufarsko opremo, pse v ratličnih oblikah, tudi tiste iz pliša.

Šotor je v nedeljo odprt od 11 do 19 ure, od 12 do 15 ure je "Buzet na pjatu" - predstavitev Buzetskih gostincev, od 13 do 17 ure je delavnica izdelave domačih testenin, od 16 do 18 ure pa mala šola kuhanja z profesionalnim kuharjem. Organizator je turistična zveza Buzeta, soorganizator in pokrovitelj Občina Buzet, soorganitazorji SKZ Alba, Kinološka zveza Buzet, mestno komunalno podjetje Park, med sponsorji pa županski TZ in županski oddelek za turizem ter kmetijstvo.
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/buzet-otvoren-15-vikend-festival-istarskih-tartufa-535794



                                                       Več kot 70 ponudnikov v šotoru na 900 m2 v šotoru


                                                                     Župan Valter Flego in Siniša Žulić odprli sejem 


                                                                   Istrski tartufi na pladnju brhkih deklet


                                                                                   Slasten Istrski pršut


                                                                               Bogata sejemska ponudba
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   05.11.16 21:51

STANE KAVČIČ

4.novembra leta 1972 je moral odstopiti predsednik slovenske vlade oziroma slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič.

Kavčič, ki se je komunistični partiji priključil leta 1941, je bil od leta 1965 zagovornik gospodarskih reform. Leta 1969 je med drugim ostro protestiral, ker zvezna vlada, ki jo je vodil Slovenec Mitja Ribičič, ni dala denarja za dva odseka avtoceste v Sloveniji – takrat je izbruhnila tako imenovana cestna afera.

PARTIJSKI LIBERALEC

Bil je zagovornik partijskega liberalizma (to je pojem za mehčanje partijske politike v družbi in gospodarstvu, op. p.) in v sporu s partijsko trdo linijo, ki je nasprotovala gospodarskim reformam. V začetku 70. let je trda linija na čelu z Josipom Brozom - Titom odstranila vse partijske reformiste v jugoslovanskih republikah z oblasti, tudi Kavčiča.
Kavčiča so prisilno upokojili, prav tako ni smel javno nastopati. Umrl je 27. marca 1987. Po njegovi smrti sta Janez Janša in Igor Bavčar leta 1988 objavila Kavčičev dnevnik in njegove spomine – Dnevnik in spomini.

OSTAVKA


Ko sem bil jeseni leta 1972 prisiljen prostovoljno zapustiti politični oder, sem bil sicer zadovoljen, ker mi ni bilo treba nositi soodgovornosti za politični razvoj in dogodke, ki so prihajali, in to tem bolj, ker se z njimi nisem strinjal. Če bi se mu aktivno zoperstavil, nisem imel nobenih razlogov za uspeh, in tako je moj odstop kot tudi odstop drugih, bil pasivna oblika odpora tedanji uradni politiki. V takih okoliščinah sem brez trpkega slovesa rekel "lep adijo" vsem svojim dotedanjim funkcijam. Bilo mi je prijetno, da sem lahko slekel svojo uradno suknjo, odložil kravato, zavihal rokave in uradno zakorakal v - po mojem mnenju - zasluženi pokoj. Do tu je bilo vse v najlepšem redu. Gledano s tega zornega kota ni bilo videti torej ničesar vznemirljivega na območju mojega zanimanja. Ponujala se mi je krasna priložnost živeti privatno življenje daleč proč od vsega, kar se pri nas razume pod pojmom graditev socializma. Mnogi državljani, ki so sicer obžalovali moj nenadni odhod, so si tako tudi predstavljali moje bodoče "poslanstvo" in mi pošiljali pisma v tem smislu z iskrenimi in najboljšimi željami. Še danes čutim do njih toplo hvaležnost. Če dodam, da je bilo zelo veliko ljudi prepričanih, da je moj odhod in slovo od politike samo začasno, in da se bom prej ali slej vrnil, pa ne bom izdal nobene skrivnosti. Nimam namena ocenjevati takih napovedi, čeprav moram priznati, da mi je bilo prijetno, kadar sem jih slišal. Ne glede na počutje in želje ljudi, sem bil trdno prepričan, da se ne bom dal več potegniti v ozračje teh dolžnosti in sladkosti. Hkrati pa sem trdno verjel in upal, da politika in njeni avtorji, ki so tedaj prevladali, doživeli neuspeh.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, str.31

Predsedstvu *

Ker vaš embargo name nima in ne more imeti nobene teoretične, politične, moralne in človeške podlage, ker ne želim da se pred javnostjo in zgodovino preveč obremenjujete z mojim primerom, vam predlagam, da svojemu odnosu do mene poiščete vsaj formalno-pravno podlago - včasih se barbarstvo obleče v zakonu. Sprejmite v ta namen poseben zakon. To ne bi bilo nič izrednega, saj je slovenska skupščina enkrat že sprejela na iniciativo Sergeja Kraigherja. Žal je kasneje zvezno ustavno sodišče ugotovilo, da je protiustaven, in so ga morali razveljaviti. Mogoče bo v drugem poizkusu več sreče. Torej:

LEX KAVČIČIANA

1.člen
Stanetu Kavčiču ni dovoljeno misliti, govoriti in pisati. Lahko se giblje, toda samo pod kontrolo.

2. člen
S.K. je dovoljeno umreti. V tem primeru ima kot spomeničar pravico do pogreba na državne stroške. Nekrolog mora biti kratek in ustrezen.
V poslovilnem govoru je previdno omeniti njegove zasluge in poudariti obžalovanje zaradi njegovih velikih napak. Zaželene so rože in krokodilje solze.

3.člen
Vsa podrobna tolmačenja tega zakona izdaja tov.France Popit s pomočjo svoje proste presoje.

4.člen
Ta zakon velja takoj in ne bo objavljen v Uradnem listu, zaradi strahu, da ne bi bila javnost po nepotrebnem vznemirjena.
Obrazložitev zakona:
Pripravljeni smo umreti za to, da bodo delovni ljudje in občani lahko ohranili svoje prepričanje.

* Naslovnik je Predsedstvo SRS. Ironija, katere rezultat je "Lex Kavčičiana" je posledica petnajstletne politične internacije, ki je pustila na avtorju globoke posledice.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, Str.594

Enostavno povedano: več socializma ne pomeni samo več kruha, ampak predvsem tudi več demokracije. Gotovo je, da je pot do evrosocializma še dolga in težka.
Stane Kavčič v svojem Dnevniku

Eno je gotovo: Stalin je socializem strahotno poenostavil in kompromitiral. Prizadejal je težke udarce zlasti njegovi človečnosti. Verjetno je v njegovem času doživel svoja najtežja mlada leta. Njegova otroška leta so bila velika in plemenita; polna težke stvarnosti, junaških bojev, velikega upanja in pričakovanja. Bila so tudi surova in krvava! Zdi se mi, da je to za nami. Zdi se, da prihajajo novi časi in z njimi bolj človeški socializem od tistega, ki ga poznamo do sedaj. To je moje upanje in prepričanje v osameljnosti politične in ideološke internacije.
Stane Kavčič v svojem Dnevniku


SAJ NI RES, PA JE!

Imate enkratno priložnost, da se vam zgodovina nasmehne, lahko pa se tudi razjoče nad vami.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, 1988, str.625

https://www.dnevnik.si/1042557109
http://www.24ur.com/novice/slovenija/upal-reci-titu-ne.html

  
                                                       Stane Kavčič


Stane Kavčič med služenjem jugoslovanske kraljeve vojske v Makedoniji                                            Stane Kavčič v partizanih
(Gerovo, 2.8.1940)                                                                     



Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem. Na sliki z leve: Gregor Klančnik, Stane Kavčič, Ivo Janžekovič in Milan Ošlak


               Stane kavčič je odprl sodobno tovarno Plama v Podgradu leta 1970


                                                              Stane Kavčič in žena Angelca


                                          Stane Kavčič in žena Angelca ter akademik Josip Vidmar


                    Josip Broz Tito in Jovanka Broz na obisku v Sloveniji na Brdu s slovenskimi političnimi gosti


Josip Broz Tito in Jovanka na VI. svetovnem prvenstvu v košarki maja 1970 v Hali Tivoli v Ljubljani, drugi z leve je Stane Kavčič

 
             Seja CK ZKS 28.in 29.oktober 1972 - Andrej Marinc                                                         Stane Kavčič 

 
                         Stane Kavčič - France Popit - Stane Kavčič                                              France Popit in Sergej Kraigher

 
             Stane Kavčič Dnevnik in Spomini - 1988                                             Stane Kavčič Dnevnik in Spomini str.640
Vir: zbirka iz mojega lastnega arhiva

                    
 
                            Leta 2009 so ob stavbi parlamenta odkrili kip Stanetu Kavčiču                                                       Pred časom Stane Kavčič


Zoran I: komentar modifikovan dana: 07.11.16 17:43; prepravljeno ukupno 18 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   06.11.16 16:16

PETER ILIČ ČAJKOVSKI

Na današnji dan leta 1893 je umrl ruski skladatelj Peter Ilič Čajkovski, avtor šestih simfonij, nekaj oper, več imenitnih baletov in simfoničnih pesnitev, treh klavirskih koncertov in znamenitega violinskega koncerta.

 
                      Peter Ilič Čajkovski v rani mladosti leta 1868

  
Z ženo Antonino Ivanovno Miljukovo, julij 1877      Čajkovski z opernimi pevci Medeya and Nikolai Figner 1890


                                                                            Hrestač - SNG Maribor


                                        Peter Iljič Čajkovski: Trnuljčica, SNG Opera in balet Ljubljana


                                                Peter Ilič Čajkovski - Labodje jezero


                                             Peter Ilič Čajkovski - Jevgenij Onjegin                                                                                             Ruske znamke Hrestač


                                                                                             Peter Ilič Čajkovski - IV.simfonija


Zoran I: komentar modifikovan dana: 08.11.16 22:31; prepravljeno ukupno 14 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   07.11.16 18:22

ZAČETEK OKTOBRSKE REVOLUCIJE

Na današnji dan leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija oziroma vstaja takratnem Petrogradu.

V noči s 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (ali od 7. na 8. november po novem) so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil Vladimir Iljič Lenin. Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom Petrogradskega Sveta, ki mu je načeloval Lev Trocki ter vojaški komite pod nadzorom Adolpha Joffeja. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje Carske Rusije ter na negativne posledice, ki jih je imela 1. svetovna vojna.

Kljub resnim pomislekom mnogih boljševikov je Lenin vztrajal, da je oblast treba prevzeti z revolucijo. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu in dan pozneje je padel tudi Zimski dvorec, kjer je bila začasna vlada. V Smolnem se je zbral vseruski kongres sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev. Druge radikalne skupine so protestirale, ker so boljševiki postavili novo vlado, saj so bili šibki. Na levici so bili močnejši od njih eserji – socialni revolucionarji, pa tudi sicer so jih neposredno ogrožali domači in tuji nasprotniki.

http://www.24sata.hr/news/cuvari-lenjinova-tijela-brinu-o-njemu-peru-ga-i-balzamiraju-498178
https://www.youtube.com/watch?v=CalrFYjsA7g


   
                        Vladimir Iljič Uljanov Lenin leta 1887                                             1895                                    V njegovo čast mesto postane Leningrad


Lenin govori vojakom na Rdečem trgu v Moskvi, maja 1919, v času bojev mlade sovjetske oblasti s silami intervencije in kontrarevolucije

   
                                               Lev Davidovič Trocki                                                                   Lev Davidovič Trocki

   
                       Zadnja slika Lenina dokler je bil še živ                                                  Smrt Trockega 21.avgust 1940                                   Znamka


Zoran I: komentar modifikovan dana: 08.11.16 22:09; prepravljeno ukupno 28 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.11.16 0:49

8. studenog 1895., njemački fizičar Wilhelm Conrad Röntgen eksperimentirao je s različitim električnim uređajima, uključujući neke Tesline, dovodeći ih pod napon i gledajući kakve će zrake proizvesti. Pri jednom od eksperimenata u zamračenoj sobi, primijetio je svjetlucanje barijevog platinocijanida. Zaključio je da su to svjetlucanje izazvale neke do tada nepoznate zrake.
Nazvao ih je X-zrakama, pri čemu je X trebao označavati nepoznatost.
Pogrešno se vjeruje da je Röntgen X-zrake pronašao slučajno. Slučaj je bio samo utoliko što je zavjesu barijevog platinocijanida, koju je pripremio za jedan od narednih eksperimenata, osvijetlio prije nego što ju je upotrijebio. Tijekom 1895. Röntgen je, poput nekih drugih fizičara, ispitivao efekte visokog napona na električno pražnjenje u razrijeđenim plinovima u vakuumskim cijevima, a krajem te godine već su se ispitivali efekti katodnih zraka van vakuumskih cijevi. U pripremi jednog od takvih eksperimenata testirao je aparaturu u mraku i primijetio je nekakvo svjetlucanje na stolu, metar od aparature, kad god bi uključio visoki napon. Pošto se u ponovljenim pokušajima zbivala ista stvar, upalio je šibicu i shvatio da svjetlucanje dolazi od barijevog platinocijanida, koji je tu bio odložen čekajući neki od sljedećih eksperimenata.
Röntgen je nagađao da se radi o novoj vrsti zraka (katodne zrake su već bile poznate). Sljedećih nekoliko tjedana je jeo i spavao u laboratoriju, neprekidno ispitujući osobine novih zraka, koje je privremeno nazvao X-zrake, koristeći matematičko označavanje za nepoznatu veličinu. Premda je znanstveni svijet kasnije, kada je Röntgen postao poznat, zrake po njemu nazvao rendgenskima, on je radije koristio izraz X-zrake. I danas se u svakodnevnom govoru medicinska aparatura za snimanje X-zrakama naziva rendgen.
Kad je prinosio razne predmete u domet zraka, opazio je sliku svojeg kostura na podlozi od barij-platinocijanida. Nakon toga je nastavio istraživanja u tajnosti, jer se bojao da bi ga mogli ismijati ako se njegova zapažanja ne pokažu točnima. Nakon dva tjedna napravio je snimku ruke svoje supruge, na kojoj se vide kosti i prstenje. U studenom 2004. Međunarodna unija za čistu i primijenjenu kemiju u čast Röntgenu dala je radioaktivnom kemijskom elementu, 111-om u periodnom sustavu elemenata, ime roentgenij (Rg).



Jedna od prvih radiografija (rendgenskih slika) koje je Röntgen snimio, šaka, vjerojatno gospođe Röntgen

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.11.16 22:39

KATHARINE HEPBURN

Na današnji dan leta 1907 se je rodila ameriška igralka Katharine Hepburn.


 
                                                  Catharine Hepburn                                                                                                                   V reviji Time

 
                                              Catharine Hepburn


                                  Catharine Hepburn - Afriška kraljica 1951
                                                                      Catharine Hepburn                                                           Catharine Hepburn
                                                                

                                                                    Catharine Hepburn


                                      Catharine Hepburn

 

   
Catharine Hepburn in Henry Fonda leta 1981                                       Catharine Hepburn leta 1994
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.11.16 23:21

ASUANSKI JEZ

Na današnji dan leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala sporazum o dograditvi Asuanskega jeza, ki je predvideval tudi skupno izkoriščanje vode reke Nil. Imenujejo ga tudi Asuanski visoki jez, saj je visok 111 metrov, zgrajen je bil v letih od 1960 do 1970.


                                                     Asuanski visoki jez


                                                        Asuanski visoki jez


                                                                   Asuanski visoki jez


                                  Asuanski visoki jez leta 1984
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.11.16 23:34

JOHN FITZGERALD KENNEDY

Na današnji dan leta 1960 je bil John F. Kennedy izvoljen na volitvah za ameriškega predsednika. Premagal je Richarda M. Nixona in tako postal najmlajši Američan na tem položaju.


                       John Fitzgerald Kennedy kot mornariški oficir leta 1942


                               John Fitzgerald Kennedy mlad kongresnik leta 1947


                             John Fitzgerald Kennedy kot 35.ameriški predsednik leta 1960


                                                  Rezultat ameriških volitev 8.novembra 1960
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.11.16 14:58

Vodstvo Njemačke Demokratske Republike donijelo je odluku da će dopustiti svojim građanima slobodan prolaz na Zapad 9. studenog 1989.
Odluka je trebala stupiti na snagu sutradan, a zadatak objavljivanja odluke javnosti dobio je Günter Schabowski, partijski šef Istočnog Berlina. On, međutim, nije prisustvovao sjednici na kojoj je donesena odluka pa nije znao da odluka treba stupiti na snagu sljedećeg dana. Na konferenciji za novinare pročitao je pisanu odluku naglas. Novinari su ga pitali otkad se odluka primjenjuje. On, je zbunjen, odgovorio da stupa na snagu odmah. Zapadnonjemačke TV-postaje isti čas su objavile tu senzacionalnu vijest. Budući da su Istočni Nijemci također gledali te vijesti oduševljeno su pohitali na granične prijelaze.
Tamo su ih neobavješteni granični stražari zaustavili. Pritisak na njih bio je velik, pa su zvali svoje nadređene da saznaju što im je činiti. Dobivali su različita uputstva, no nisu mogli zaustaviti gomilu koja je željela prijeći granicu. Budući da nitko od partijskih čelnika nije želio donijeti odluku o primjeni sile, naposljetku je gomila propuštena. Na drugoj strani dočekali su je oduševljeni stanovnici Zapadnog Berlina, sa šampanjcem i usklicima. Stanovnici obje strane Berlina uskoro su se počeli penjati na zid i plesati po njemu. Neki su ubrzo donijeli čekiće i dlijeta te počeli trgati zid i odnositi komade za uspomenu. Prvo što su u Zapadnom Berlinu Istočni Nijemci kupili bile su naranče i banane, kako se mogo vidjeti na slikama iz izvještaja.
13. studenog je istočnonjemačka vojska počela s organiziranim uklanjanjem nekih dijelova Berlinskog zida. Državljanima NjDR bilo je odmah omogućeno da prelaze iz Istočnog u Zapadni Berlin; međutim pogranična služba je do 23. studenog 1989. još uvijek ograničavala ulazak zapadnonjemačkih državljanima u Istočni Berlin. Službeno ponovno ujedinjenje Njemačke je nastupilo 3. listopada 1990. Rušenje Berlinskog zida označilo je početak urušavanja (već prije načetih) socijalističkih sustava, komunističke ideologije i struktura ne samo u Istočnoj Njemačkoj, nego i u drugim do tada socijalističkim državama u Europi.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   09.11.16 22:02

Izmjenama hrvatskog Ustava od 9. studenog 2000. Republika Hrvatska je od polupredsjedničke postala parlamentarna republika.
Revizija Ustava donijeta je sukladno predizbornim obećanjima koalicije šest stranaka (predvođene SDP-om i HSLS-om) koja je početkom 2000-te preuzela vlast.
Odredba po kojoj je Predsjednik Republike, na prijedlog Vlade i uz supotpis premijera, a nakon savjetovanja s predstavnicima klubova zastupnika parlamentarnih stranaka, mogao raspustiti Sabor, dodatno je precizirana. Prema tome, Predsjednik države mogao je raspustiti Sabor ako na zahtjev Vlade da joj se izglasa povjerenje Sabor to ne učini (izglasa joj nepovjerenje), ili ako u roku od 120 dana Zastupnički dom ne donese državni proračun. Nadalje, uloga Županijskog doma smanjena je (bit će i potpuno ukinut već sljedeće godine). U Ustav je uveden i pojam regionalne samouprave. U odredbe o temeljnim vrednotama uvedene su i one o ravnopravnosti spolova. U Ustav je uvrštena i odredba o pozitivnoj diskriminaciji prema kojoj se za manjine zakonom, pored općeg biračkog prava, osigurava i posebno biračko pravo. Uvedena je i obaveza raspisivanja referenduma, ako ga zatraži 10% birača.
Promjenama Ustava izmijenjene su i ovlasti Predsjednika Republike. To učinjeno s ciljem da se dotadašnja veća uloga predsjednika, smanji na račun uloge premijera. Poznat je komentar tadašnjeg predsjednika S. Mesića o tome da predsjednik od sada postaje fikus.
Posljednji put Ustav je mijenjan 11. prosinca 2013. amandmanom na članak 61. kojim je određeno da je brak životna zajednica muškarca i žene.
I u ustrojstvu drugih europskih država dominira parlamentarni sustav, a polupredsjednički je manje zastupljen. Samo Francuska, Rusija, Rumunjska i Ukrajina imaju polupredsjednički sustav. Čisti predsjednički sustav (gdje uopće ne postoji funkcija premijera) više je karakterističan za zemlje Sjeverne i Južne Amerike. U Europi predsjednički sustav, ali s funkcijom premijera, imaju još samo Bjelorusija, Armenija i Azerbajdžan.


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.11.16 10:43

TOMAŽ HUMAR

Na današnji dan leta 2009 je umrl slovenski alpinist Tomaž Humar. Humar je bil izkušen alpinist, saj je preplezal več kot 70 prvenstvenih smeri, vključno z južno steno Daulagirija. Leta 1996 je je prejel tudi nagrado zlati cepin za vzpon na Ama Dablam. Njegov zadnji vzpon se je končal tragično - 6 dni je bil ujet na himalajski gori Langtang Lirung, ko so do njega prišli reševalci, pa so ga našli mrtvega. Star je bil 40 let.

"Ustavi se že enkrat, saj boš še sebe srečal," so prijatelji nenehno govorili Tomažu Humarju, upajoč, da se ne bo res nekoč zgodilo najhujše. Sobotno jutro je razblinilo mit o večnosti nepozabnega alpinista.
"Rad bi bil spet jaz. Živim za dan, ko bom spet zažvižgal v tišino, kot milo zapoje ptica, ki začuti, da je spet na prostosti. Življenja se zopet zaveš, ko ostaneš brez njega. Spet vem zase, spet mi tečejo solze, spet se smejem in se zbujam z nasmehom. Ves dan se vozim v soncu na invalidskem vozičku, a šele zvečer opazim, da pravzaprav dežuje iz temnih oblakov. Kako lepo je spet živeti življenje zase, za poklonjen nasmeh, za nežen pogled, za lebdenje med tu in večnostjo."

Prvo opozorilo je prišlo z domačega dvorišča
Tako je Tomaž zapisal, ko je bil prvič resno opozorjen. 30. oktobra leta 2000 se je hudo poškodoval pri gradnji hiše.

Takrat je bil že svetovno uveljavljena plezalska zvezda, potem ko je leto prej preplezal južno steno Daulagirija. Ko je nenavadno hitro okreval, je že koval načrte za naslednje podvige, ki se jih je loteval bolj premišljeno in predvsem brez kamer ob vznožju himalajskih osemtisočakov, kar so mu očitali ob plezanju na Daulagiri.

Rupalska stena: nazaj v življenje
Leta 2002 je brez medijske pozornosti osvojil Šiša Pangmo (8.046), leta 2005 pa se je lotil Nanga Parbata. Obseden je bil z Rupalsko steno, s 4.700 metri prepada najvišjo na svetu. Vreme mu je preprečilo uspeh in na višini 6.300 metrov je šest dni čakal pri temperaturah okrog -10 stopinj na pomoč pakistanskega helikopterja. Njegovo življenje je viselo na nitki, toda po najbolj dramatični reševalni akciji v zgodovini himalajizma so Kamničana rešili.

Prebolel borelijo, v ilegali na Anapurno
Običajni ljudje, ki alpinizma ne razumejo, so na spletnih straneh skorajda zahtevali, naj se Humarju prepove obiskovanje najnevarnejših sten. Gozdni Joža, kot se je v šali sam predstavljal, je morda zato naslednji projekt izpeljal v popolni tajnosti in niti na svoji spletni strani ni sporočil, da namerava v solo vzponu na Anapurno. Podvig mu je uspel leta 2007, ob 20. obletnici kariere. Neverjetno, saj se je leto prej okužil s hudo vrsto borelije in nekaj časa ni čutil rok.

Če bi šel na vrh "Daule", bi umrl
Ob pregledu imenitne Humarjeve kariere je seveda na prvem mestu avantura v južni steni Daulagirija leta 1999, ko je odprl novo poglavje alpinizma in svoj podvig s pomočjo interneta približal širnemu svetu. "Daula" mu je dala steno, vrha pa ne. "Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: ˝Ati, pridi domov!˝ Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!" Ker je želel živeti, je obrnil, a v sodobnem alpinizmu šteje preplezana stena, vrh je drugotnega pomena. Za podvig je bil nominiran za zlati cepin, vendar ga zaradi zakulisnih igric ni dobil. Svetovna plezalska smetana ni bila preveč navdušena, da bi Slovenec (Humar je zlati cepin dobil za vzpon na Amo Dablan leta 1996) še enkrat dobil nagrado.

Šrauf je bil njegov učitelj
"Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke," ga je svaril Stane Belak-Šrauf, starosta kamniškega alpinizma, ki je svoje znanje prenašal tudi na Humarja. Rekel mu je "mucek z dobro nabrušenimi kremplji". Skupaj sta leta 1994 plezala na Ganeš (6.986 m), kar je bila premierna Humarjeva himalajska odprava. Po Šraufovi nesreči pod Mojstrovko sta ostala povezana po "onostranskih kanalih". Humar je namreč imel, kot je dejal, sposobnost, da je navezal stik s pokojnimi. Leta 1997 je bil tudi sam prvič na robu. Z Janezom Jegličem sta v alpskem stilu opravila z zahodno steno Nuptseja, na vrhu pa je sunek vetra odpihnil prijatelja Janeza Jegliča.

Vam je kdaj stisnil roko?
Ekstremist? Odvisno, s katerega stališča gledate. "Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil," je odgovarjal tistim, ki so mu očitali, da se igra z življenjem. Kronistka himalajskega dogajanja Elizabeth Hawley je o njem dejala: "He is crazy, but certainly not dumb." Nor je, toda ne neumen. Bil je človek izjemnih sposobnosti. "Žival odneha, Humar ne," je dejal o sebi. Pošten do drugih in do sebe. "Ostani zvest samemu sebi," je vedno dodal k svojemu podpisu v knjigi Ni nemogočih poti, se ti zazrl v oči in ti krepko stisnil roko.

Samo plezati sem hotel!
Iz omenjene knjige še en navedek, da boste bolje razumeli Humarjevo početje: "Morda se prav v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj hodimo v gore. Mogoče tudi zaradi tiste nostalgije po časih, ko se je svet vrtel še z neko drugo hitrostjo. Ko smo še imeli čas, da smo se ustavili in rekli: za prijatelje si moraš čas vzet. Danes pa hitim in delam, da še sam ne vem, kje se me glava drži. Sprašujem se, čemu vse to. In potem se zaderem na ves glas, kot pred kratkim pod Rzenikom v kamniških hribih: ˝Pa sam plezat sem hotu!˝ Podpisani Gozdni Joža, Zgornja Fovšija 4b."

Njegovo početje ni bilo izzivanje. Bila je večna, velika igra za življenje. Za življenje s smislom.
Novinarka TV SLO, Marjeta Klemenc, v nekrologu za TV Dnevnik

Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: "Ati, pridi domov!" Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!
Tomaž leta 1999 na poti na Daulagiri

Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil.
Tomaž Humar

NI NEMOGOČIH POTI

Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranja in da družba ne pomeni varnosti. Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtostjo otroka. Naučiš se graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za načrtovanje. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože. In nauči se, da resnično lahko zdržiš … Da si resnično močan in da si resnično vreden.

Dežuje cel dan. Bil pri tibetanski družini. Oče 50 let, hčer 20 let, otrok 3 leta. Črna kuhinja. Skromnost. ZA nagrado nosil v dežju otroka. IME mu je MIMGMAR tako kot meni. Rodil se je v torek. dostojanstvo. mir v duši. veliko srce. SREČEN SPET DOMA. SPET JAZ. Langtang 3340 m, jutri grem pogledat bazo 4200 m.
Tomaž Humar, Ni nemogočih poti, Založili Založba Sanje in Humar - Third Eye, 18.02.2010

www.humar.com
http://www.humar.com/?viewPage=7

POMEMBNEJŠE ODPRAVE

* 13. november 1994: Ganeš V., (6989 m) - na vrhu: Stene Balak - Šrauf, Tomaž Humar
* 6. maj 1995:Anapurna 1 (8091 m) - na vrhu: Tomaž Humar sam iz zadnjega tabora, Davo in Drejc Karničar ter Carlos Carsolio
* 4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m) - na vrhu: Vanja Furlan, Tomaž Humar; za vzpon sta prejela nagrado Zlati cepin
* 2. november 1996: Bobaje (6808 m) - solo vzpon
* 1. oktober 1997: Lobuče (6119 m) - solo vzpon
* 9. oktober 1997: Pumori (7165 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič, Marjan Kovač, normalni dostop
* 31. oktober 1997: Nuptse (7742 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič
* 26. oktober 1998: El Capitan (2307 m) - solo vzpon, smer Reticent Wall
* 2. november 1999: Daulagiri (8167 m) - solo vzpon, južna stena
* 8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Maksut Žumajev, Denis Urubko, Aleksej Raspopov, Vasilij Pivcov
* junij 2003: Nanga Parbat (8125 m) - neuspešen poskus
*
22. december 2003:Aconcagua (6960 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj
* oktober 2004: Jannu (7464 m) - poskus (solo), vzhodna stena
* 23. april 2005: Cholatse (6440 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj, Janko Oprešnik
* avgust 2005: Nanga Parbat (8125 m) - neuspešen poskus (solo)
*
oktober 2006: Baruntse (7129 m) - solo, Z stran JV grebena
* oktober 2007: Anapurna, srednji vrh (8091 m) - solo vzpon, smer v desnem delu J stene in V greben
* november 2009: Langtang Lirung (7227 m) - smrtno ponesrečen ob sestopu


 
                                                              Tomaž Humar                                                                                                     Ni nemogočih poti


                                                              Ostani to kar si


                                                   Tomaž Humar s sinom Tomijem


                                                       Vratolomne poteze

 
                Tomaž Humar na Everest K2 leta 2007                                                                        Reinhold Messner in Tomaž Humar

 
             Reševanje Tomaža Humarja iz Nanga Parbat                                                                        Tomaž Humar po helikopterskem reševanju

 
Tisto, za kar je živel, mu je vzelo življenje: gore so bile Humarjeva strast od otroštva. Kljub                               Tomaž Humar
        številnim nesrečam se je vedno vračal k njim. In na koncu je tam tudi ostal.


                                                                  Langtang Lirung


Zoran I: komentar modifikovan dana: 11.11.16 7:50; prepravljeno ukupno 8 puta
Na vrh Go down
mirko bratuš
Podporučnik
Podporučnik


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik značka PV
Broj komentara : 1895
Član od : 2012-04-15
Dob : 69

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.11.16 7:07


Na današnji dan pred 50-imi leti sem se odpravil
proti Čapljini na služenje JLA. Very Happy No
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.11.16 11:32

Umrl je kanadski nepoboljšljivi romantik Leonard Cohen
bil je dober..., njegova glasba bo vedno živa...
počivaj v miru stari...
Na vrh Go down
zokika
Vodnik
Vodnik


Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 480
Član od : 2013-10-10
Dob : 59
M(j)esto SG - SLO

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.11.16 12:05

@mirko bratuš (citat):

Na današnji dan pred 50-imi leti sem se odpravil
proti Čapljini na služenje JLA. Very Happy No
Mirko, v dan točno, samo 10 let kasneje - smer Kovin.
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.11.16 12:48

za tiste, ki ne vedo kaj je "poligonka", tu je "pokazni primer po ps-u" vojaka mirka s "špaginom" kako to izgleda, cheers
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.11.16 20:49

Poznata američka cesta Route 66, otvorena je 11. studenog 1926.
Izvorno se protezala od Chicaga do Los Angelesa, u dužini od 3940 kilometara. Tijekom 1930-tih cesta je odigrala veliku ulogu pri masovnoj selidbi američkih obitelji na zapad.
Stanovnici gradova uz cestu obogatili su se pružanjem usluga putnicima. Snažno su lobirali da se trasa ceste ne mijenja kako ne bi ostali bez prihoda. Ipak, 27. lipnja 1985. Route 66 je uklonjena s popisa američkih autocesta. Mjesta koja su nekada prosperirala tada su izgubila značaj. Danas dijelovi ceste imaju povijesnu vrijednost i nose naziv Historic Route 66. Nastala je i poznata pjesma 'Route 66', koju je prvi snimio Nat King Cole (1947), a kasnije su je uglazbili Chuck Berry (1961), The Rolling Stones (1964) i Depeche Mode (1987).





Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.11.16 19:48

LEON ŠTUKELJ

Na današnji dan leta 1898 se je rodil telovadec Leon Štukelj, slovenski športni junak, ki je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj, od tega tri zlate.

Štukelj se je rodil v Novem mestu. Leta 1907 je postal član športnega društva Sokol. Slast nastopa na največjem tekmovanju je prvič okusil leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Dve leti kasneje je blestel v Parizu in bil na olimpijskih igrah najboljši v mnogoboju in na drogu. V Amsterdamu leta 1928 je dosežek ponovil še na krogih. Na sedmih največjih tekmovanjih je bil dvajsetkrat na zmagovalnih stopničkah, od tega je bil osemkrat prvi. Štukelj je slovensko javnost s svojo vitalnostjo in bistrimi mislimi navduševal tudi v jeseni svojega življenja. Umrl je 8. novembra leta 1999.

https://www.youtube.com/watch?v=mLun64OPh9w
https://www.youtube.com/watch?v=YCfF7CC6trk


                                             Slovenski športnik Leon Štukelj na razglednici iz Novega Mesta

 
                                                       Leon Štukelj                                                                                   Leon Štukelj na krogih




                 Jugoslovanska reprezentanca


                                                      Dužina Pauko prvi z leve Leon


                                           Leon Štukelj z družino


                                                          Leon Štukelj na drogu


                                          Leon Štukelj leta 1958


                               Na sprejemu pri princu Charlesu in predsedniku Milanu Kučanu s soprogo Štefko

 
                          Na otvoritvi Olimpijskih iger v Atlanti leta 1996                                                                  Leon Štukelj v dvorani slavnih


                                                            Olimpionik Leon Štukelj

 
                                    Spominska plošča Leonu Štiklju v Žužemberku                                                                                           Znamka
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.11.16 11:02

HENRYK SIENKIEWITZ

Na današnji dan leta 1916 je umrl poljski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade leta 1905 Henryk Sienkiewicz.

Odraščal je v premožni meščanski družini, najbolj znan pa je po pisanju zgodovinskih romanov. Njegov najbolj znan roman je Quo vadis?, ki je doživel že številne filmske priredbe, najbolj znana je iz leta 1951.
Proslavil se je tudi z drugimi deli, kot so Mali vitez, Z ognjem in mečem, Quo vadis? in V puščavi in goščavi.
Sienkiewiczu sta se v zakonu rodila dva otroka, Henryk in Jadwiga.

     
    Henry Sienkiewitz                     Henry Sienkiewicz                    Henry Sienkiewicz                              V puščavi in goščavi


                                      Henry Sienkiewicz z hčerko Jadwigo in sinom Henryjem

 
                                 Njegov rokopis 06.07.1846                                                                                                    Quo Vadis

 
                                                              Henryk Sienkiewitz                                                                                                   Z ognjem in mečem

      


   
                    500.000 zlotov                                                          Znamka Quo Vadis                                                 Nobelova nagrada leta 1905


Zoran I: komentar modifikovan dana: 20.11.16 11:14; prepravljeno ukupno 15 puta
Na vrh Go down
jozl52
Džomba
Džomba


Broj komentara : 175
Član od : 2016-09-07
Dob : 64
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.11.16 11:35

Leta 1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark.
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.16 2:47

Prvi javni sat u gradu Zagrebu postavljen je 17. studenog 1920. na Trgu bana Jelačića.
Moda javnih gradskih satova došla je u Zagreb iz Beča, kao i mnoge druge, kako su ih tada zvali, novotarije. Prvi gradski satovi u Zagrebu bili su i dopremljeni iz Beča, a stupovi za javne satove bili su napravljeni po uzoru na bečke. Nekad su na Trgu bana Jelačića postojala dva sata. Jedan je bio na današnjem mjestu, a drugi na ulazu u Prašku ulicu.
Prvi zagrebački urar zadužen za održavanje tih satova bio je, po za sada dostupnim podacima, Mirko Novak. Imao je urarsku radionicu u Ilici 24, a bavio se i draguljarstvom. Od njega je održavanje satova preuzeo Mate Barač, a od njega poznata obitelj Lebarović - koja se urarskim poslom već šestu generaciju i danas bavi.



Prvi javni sat u Zagrebu




Od 1953., javne satove u Zagrebu održava urarska obitelj Lebarović

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.16 17:53

Svjetski dan filozofije obilježava se svakog trećeg četvrtka u studenome, a manifestaciju je 2002. godine pokrenuo UNESCO-ov Ured za filozofiju. Obilježavanje dana je zamišljeno kao niz predavanja o filozofiji za širu javnost u svrhu boljeg razumijevanja struke i mjesta filozofije u suvremenom svijetu.
Filozofija je proučavanje načelnih, apstraktnih i općih problema vezanih za bitak, znanje, moral, um, jezik i ljudsku egzistenciju. Razlikuje se od ostalih načina rješavanja tih pitanja (kao misticizam i mitologija) sa svojim kritičkim, općenito sistematskim pristupom i oslanjanjem na razložnom argumentu.
Riječ filozofija porijeklom je iz antičke Grčke: φιλοσοφία (philosophia) što znači 'ljubav prema znanju', 'ljubav prema mudrosti'.
Prema predaji, riječ 'philosophia' prvi je upotrijebio Pitagora (oko 582. pr. Kr.- oko 496. pr. Kr.), a neki povjesničari filozofije dokazuju kako se Heraklit (535. pr. Kr.- 475. pr. Kr.) prvi koristio rječju, dok su je u stalnu jezičnu uporabu kasnije uveli Sokrat i Platon. Filozof je za Stare Grke 'prijatelj mudrosti', no Platon ističe kako se on razlikuje od mudraca, sofista, jer ispituje razloge stvari uopće i njihovim razumijevanjem dolazi do spoznaja, dok se potonji ograničava isključivo na praktičnu primjenu znanja.



Grčki filozof Platon (427. pr. Kr.- 347. pr. Kr.), Sokratov učenik, Aristotelov učitelj, osnivač Akademije (škole u Akademovu vrtu u Ateni), jedne od prvih organiziranih škola u povijesti Zapadne civilizacije

Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 5:37

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 27/29Idi na stranicu : Previous  1 ... 15 ... 26, 27, 28, 29  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: