FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
_______________Bile su to dobre i loše godine. Bile su to godine aktivnosti i uspavanosti, godine uvažavanja i nerazum(ij)evanja, godine druženja i ljutnje, odlazaka i dolazaka, nagradjivanja i kažnjavanja, ukora i oprosta, godine radosti i tuge... svega je bilo izuzev: mržnje. Sedam godina postojimo. Branimo pravo na s(j)ećanja! Vaš Forum BPN JNA.

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 15 ... 27, 28, 29  Next
AutorPoruka
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.16 19:46

TITOVI AVTOMOBILI - II.del: 

MERCEDES BENZ S600 LANDAULET

Na prodaj Titov najbolj prestižni mercedes
Na dražbi se prodaja verjetno najbolj znamenit avto nekdanjega jugoslovanskega doktatorja Tita - zloglasni pullman.
Komunistično vodstvo nekdanje skupne države je znalo poskrbeti zase. Medtem ko so jugoslovanskim množicam pridigali o samoupravljanju in potrebi po žrtvovanju ter zatiskanju pasu v skupno družbeno dobro, so sami uživali v udobju kraljev. Medtem ko je bil vsakdo, ki si je skušal omisliti kakšen preveč imperialistični izdelek, bognedaj avto, kaznovan z visokimi davščinami in skorajda ožigosan za antirevolucionarni osebek, so se sami vozili naokoli v zahodnjaških limuzinah predsedniškega razreda.
Zbirka vozil Josipa Broza Tita je bila legendarna, njen velik del je danes zbran v Sloveniji in sicer v Tehničnem muzeju v Bistri pri Vrhniki. V tej zbirki pa manjka nekaj najbolj prestižnih Titovih limuzin iz zadnjega obdobja njegove vladavine, tudi tisti, ki naj bi ga imel Tito najraje - mercedes pullman landaulet. To je bil tisti avto, ki si ga je Tito privoščil v obdobju krize v začetku politične in gospodarske krize v 70. letih, v njem pa je med obiski po kraljevsko sprejemal najvišje goste sveta, denimo ameriškega predsednika Richarda Nixona in kraljico Elizabeto.

Mercedes-benz pullman landaulet je bil v uporabi Tita med leti 1971 pa do njegove smrti 1980. Šlo je za vrhunec vrhunca, zasenčil pa je tudi prestižne limuzine Rolls Royca, Bentleyja in Cadillaca. Za lažjo primerjavo, njegova sodobna različica bi bil dekadentni maybach landaulet 62, ki je, dokler so ga izdelovali, stal prek milijona (današnjih) evrov. 
Osnovni mercedes-benz model 600 je bil predstavljen leta 1963 in je sam po sebi pomenil vrhunec takratne avtomobilske svetovne industrije. Na voljo je bil v štirih karoserijskih različicah, eni bolj prestižni od druge, vse pa so izražale luksuz, kvaliteto in moč. Osnovno izpeljanko je dopolnjevala različica pullman s podaljšanim medosjem, ki pa je bila na voljo s štirimi ali šestimi vrati. Pullmane so vozili številni državniki in kralji sveta. Enega je imel tudi Tito.

Poganjalo ga je osem zmogljivih valjev
Avto ima vgrajen V8 motor s 6,3 litri delovne prosornine. Osem valjev zmore 250 KM in 502 Nm navora. 2,6 tone težek avto je bil ob štiristopenjski avtomatiki zelo hiter, saj je lahko drvel po takratnih cestah tudi pri hitrostih nad 200 km/h, pospešek pa je bil odvisno od različice mmed 9,7 in 12 sekund. 
Vendar je jugoslovanski vodja želel še nekaj več, zato so leta 1971 dodatno naročili najprestižnejšo izpeljanko pullman landaulet, ki je pravzaprav 6,2 metra dolg kabriolet, saj se mu velik del strehe lahko povsem pospravi. O kako prestižnem avtu je bilo govora, priča podatek, da so jih pri Mercedesu izdelali v zelo omejeni seriji le nekaj deset avtov, razdelila pa si jih je zelo zloglasna druščina - romunski diktator Nicolae Ceaușescu, filipinski samodržec Ferdinand Marcos, iraški diktator Saddam Husein, senegalski predsednik Léopold Sédar Sengho ...
Ampak Titov avto spada med še redkejšo druščino vsega skupaj devetih izdelanih šetvratnih landauletov long-top primerkov, pri katerih je bila zložljiva streha podaljšana nad celotni del avta od B stebrička dalje, tako da so lahko vsi zadnji potniki uživali v pogledu v modro nebo. Med drugim so bili ti najbolj prestižni mercedesi svoje dobe le še v voznem parku britanske kraljice Elizabete, papeža Pavla VI., kitajskega voditelja Mao Cetunga in monaškega princa Rainerja. 
Avto je med takratnim jugoslovanskiom voznim parkom, ki so ga sestavljali predvsem fičoti in podobna majhna štirikolesa, zelo odstopal, tudi zaradi notranjega udobja. Med drugim je imela ročno izdelana limuzina mehko notranjost v šampanjski barvi, številne elektrificirane sisteme, večstopenjsko hidravlično vzmetenje, bar, dvoobmočno klimo, daljinsko upravljanje radia, električno upravljanje z zunanjimi ogledali ...
Titov paradni avto je imel celo brivni aparat z ogledalom in vodico za po britju, da je bil "vodja" vedno gladkega obraza.

Najbolj originalen med vsemi izdelanimi
In prav ta redki mercedes-benz landaulet, ki je nekoč zunanjemu svetu pričal o ekstravagantnosti jugoslovanskega diktatorja, domačim množicam pa služil kot dokaz, kako sposobnega voditelja imajo,  je sedaj na prodaj.
Potem ko ga je Srbija pred leti odprodala, ga je kupil nek zbiratelj na Norveškem, nato je romal v Nemčijo, od tam v Veliko Britanijo, a je avto sedaj že spet na borzi. Avto naj bi bil v vrhunskem stanju, od vseh devetih primerkov pa naj bi bil prav Titov v najbolj originalnem stanju, saj naj ne bi bil deležen kakšnih posebnih netovarniških predelav. V serijski opremi avta sta tudi dve originalni jugoslovanski zastavici in registrski tablici.
Izklicna cena je 2,9 milijona evrov.
http://www.zurnal24.si/na-prodaj-titov-najbolj-prestizni-mercedes-pullman-landaulet-clanek-281015
https://en.wikipedia.org/wiki/Mercedes-Benz_600
http://www.finkelde-automobile.com/

* TITOVI AVTOMOBILI - I.del:
* stran 26 - 28.10.16 20:20
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com/t3183p625-na-danasnji-dan

 
                                                     Josip Broz Tito in žena Jovanka                                                                                          Josip Broz Tito


                                                               Lepotec za najmanj 2,9 mio €

    
             Josip Broz Tito gosti predsednika ZDA Richarda Nixona leta 1970 v Beogradu                                         Josip Broz Tito

      
       Notranjost Mercedes Benz S600 Landaulet                              Brivnik in vodica po britju

   
                                                      Josip Broz Tito in žena Jovanka                                                                                        Josip Broz Tito in žena Jovanka


Zoran I: komentar modifikovan dana: 17.11.16 23:35; prepravljeno ukupno 30 puta
Na vrh Go down
Sloba1
Zastavnik
Zastavnik


Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 828
Član od : 2014-12-21
Dob : 53
M(j)esto Petrovaradin

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.16 22:31

Ja mislim da slovenačke vlasti to ne smeju da urade. To je muzejska stvar a automobili su trebali biti vraćeni u Srbiju međutim rat je to omeo, koliko me pamćenje služi. Bilo je reči da će neka inicijativa pokrenuti po tom pitanju i napraviti određeni dogovori, ali automobil ne bi smeo da se otuđuje.
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.16 23:48

STEKLENA PIRAMIDA

V Ljubljani z največjo stekleno poramido iz skodelic na svetu podrli rekord

Steklarna Hrastnik je v začasni trgovini v hali A v ljubljanskem BTC danes dokončala največjo stekleno piramido na svetu. Z 2,71 metra visoko in 8,5 tone težko piramido, sestavljeno iz nekaj manj kot 20.000 steklenih skodelic puzzle, podirajo aktualen Guinessov rekord. Piramida bo na ogled do začetka januarja.

Steklarna Hrastnik je 3D-piramido iz skodelic puzzle, ki so sicer prejele nagrado za dizajn red dot, zgradila v štirih dneh. Podirajo aktualen Guinessov rekord, ki ga je v septembru postavilo japonsko avtomobilsko podjetje Honda. Njihov avtomobil je bil visok 1,32 metra.

"Narejena je iz najčistejšega stekla na svetu, ki ga izdelujemo v Hrastniku," so povedali v Steklarni Hrastnik in dodali, da je piramida združila tako dizajn kot industrijo.

Po njihovih besedah želijo s tovrstnimi projekti dvigniti prepoznavnost steklarne tako doma kot v tujini. Kot so povedali, nadaljujejo z doseganjem ciljev, ki so si jih zadali. "Merimo zelo visoko, smo ambiciozni. Piramida simbolizira, da greš proti vrhu," so dodali.
http://www.primorske.si/2016/11/17/V-Ljubljani-z-najvecjo-stekleno-piramido-iz-skodel


                                  Svetovni rekord iz nekaj manj kot 20.000 skodelic
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.11.16 22:38

"JLA? O ČEM GOVORIJO TI MOŠKI?"

Mateja A. Hrastar

18. november 2016 12:03
Spomini na služenje vojaškega roka so še vedno del intime vsakega moškega, ki je živel v nekdanji državi. Tanja Petrovič, raziskovalka Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, je deset let zbirala zgodbe o vojaščini po vsem območju Jugoslavije.


 (Foto: Tomaž Skale)  

Vsak moški, starejši od 45 let, ki je živel v Jugoslaviji, ima svojo zgodbo o služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). In vsaka ženska, starejša od 45 let, ve, da moškega teh let ne sme vprašati, kako je bilo v vojski, saj bo potem vsaj debelo uro poslušala vojaške zgodbe. O tem, kako so svinje bežale čez italijansko-slovensko mejo; kako so vojaki za šalo odšli prek meje v Albanijo; kako so se pretvarjali, da so nori, da bi jih odrešili služenja; kako so jih desetarji maltretirali; kako so morali na planinskih planotah spati v snegu; kako so jim vsi sorodniki pomagali, da so tik pred razpadom države zbežali iz vojske; kako je bilo vse skupaj trapasto; kako so spoznali prijatelje, s katerimi so še naslednjih 50 let preživljali vsake počitnice

»Vojska je bila včasih družbena stvar, saj so vsi vedeli, kaj pomeni iti v vojsko, vsi so vedeli, kaj se tam dogaja. Tega zdaj ni več. Spomini posameznikov na služenje vojaškega roka pa so še vedno tukaj. Le da je način, da to artikuliraš javno, veliko bolj zapleten,« je prepričana Tanja Petrovič, raziskovalka Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.

O ČEM GOVORIJO TI MOŠKI?

Razlogov, zakaj vojaške dogodivščine niso več prisotne v vsakdanu, je več. Prvič zato, ker ni več samoumevno in jasno, o čem govorijo ti moški. Drugič zato, ker se moškost ne identificira več z zgodbami iz vojaščine. Ne nazadnje tudi dogodki po razpadu države niso več v prid spominom na služenje v JLA. »Moški so se morali v nekem trenutku spopasti s problematičnostjo te izkušnje,« je prepričana Petrovičeva, ki je deset let zbirala zgodbe o vojaščini po vsem območju Jugoslavije, med vsemi narodi in narodnostmi, med kmeti in profesorji, med najstarejšimi in najmlajšimi, ki so še služili vojsko v JLA. Ugotovila je, da je bila to za večino moških pomembna osebna izkušnja. Denimo režiser Želimir Žilnik je šel v vojsko neposredno iz New Yorka, in to v Bjelovar. Trdi, da je bila to zanj enako kozmopolitska izkušnja kot New York, saj ljudi, ki jih je srečal tam, ne bi mogel srečati nikjer drugje na svetu.

Ne nazadnje je tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je vojaški rok služil v Podgorici, prepričan, da je bilo služenje vojaškega roka zanj koristna osebna izkušnja. V vojski je navezal dobre prijateljske vezi z vojaki, veliko se je naučil kot radiotelegrafist, v vojaškem ansamblu pa je igral kitaro. »Najbolj so me motili ideološka nadvlada tistega časa, veliko tako imenovanega praznega toka in slabe higienske razmere v vojašnici,« se spominja. Recimo to, da so imeli za prhanje le tri minute tople vode na teden. »Ko pogledam v preteklost, ugotavljam, da te izkušnje ne bom pozabil, saj me je tudi utrdila,« je prepričan. Še vedno vzdržuje stike z nekaterimi vojaki: »Pred leti sem obiskal hrvaškega kolega, sovojaka, ki živi na Reki. Pred kratkim, ko sem se vrnil z vladnega obiska v Srbiji, pa sem prejel pošto srbskega takratnega vojaškega kolega, ki mi je sporočil, da je spremljal moj obisk v Srbiji.«

BRATSTVO IN ENOTNOST KOT VIR ČLOVEČNOSTI

Nezamenljiv del zgodb o vojaščini so zgodbe o bratstvu in enotnosti. V večini zgodb je tako, da so sicer vedeli, kdo je Slovenec in kdo Bosanec. Za narode so veljali stereotipi, recimo, da Slovenci nikoli ne delijo hrane, ki jo dobijo od doma. Toda etnična pripadnost ni bila nikoli osnova za sklepanje prijateljstev. »V teh zgodbah o prijateljstvu se skriva sentimentalna plat moških,« je prepričana Tanja Petrovič. Zaradi bratstva in enotnosti je JLA funkcionirala tako, da so fante pošiljali čim dlje od doma, navadno tja, kamor sicer nikoli ne bi šli, in z ljudmi, ki jih sicer nikoli ne bi srečali.

Legendarne so zgodbe, kako so intelektualci iz Zagreba pisali pisma nepismenim pastirjem s Šar planine. Tanja Petrovič je slišala veliko takih zgodb. Ena takih, tragičnih zgodb je pripoved antropologa Hariza Halilovića iz Bosne. Njegov najboljši prijatelj v vojski je bil Đurica, kmet iz okolice Rekovca v Srbiji. Skupaj sta preživela leto dni, ko sta se vrnila vsak v svoj dom, pa se je začela vojna. Nekega dne je Đurica poklical Hariza in mu skorajda ukazal, naj pride k njim na kmetijo, saj bo tam varen. On tega ni naredil, odšel je v Avstralijo. Vsi preostali moški njegove družine so bili ubiti v Srebrenici. »Zanj je Đurica eden redkih razlogov, zakaj tudi v Avstraliji te konce sveta kljub vsemu doživlja kot kraj, kjer je doma tudi človečnost,« je opozorila Petrovičeva.
https://www.dnevnik.si/1042754805/magazin/aktualno/jla-o-cem-govorijo-ti-moski
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.11.16 19:36

Međunarodni dan muškaraca (MDM) slavi se 19. studenog.
Inauguriran 1999. godine na Trinidadu i Tobagu, ovaj je dan s popratnim zbivanjima stekao potporu mnogih pojedinaca i skupina u Australiji, na Karibima, u Sjevernoj Americi, Aziji, Europi, Africi i Ujedinjenim narodima, s ciljem podizanja svijesti o ulozi, ali i zdravlju muškarca i dječaka, poboljšavanje rodnih odnosa, promicanje rodne ravnopravnosti, te isticanje pozitivnih muških uzora. Prilika je to za naglašavanje diskriminacije prema muškarcima u njihovom doprinosu obitelji, braku i brizi za djecu.
Za uvođenje ovog dana u međunarodni kalendar zaslužan je dr. Jerome Teelucksingh sa Sveučilišta West Indies (porkriva englesko govorno područje na Karibima).
"Shvatio sam da ne postoji dan za muškarce. Neki će reći, pa dobro, postoji Dan očeva, ali to nije isto. Nisu svi muškarci očevi, što je s mlađim dečkima, tinejdžerima...?", objasnio je dr. Teelucksingh.
Prije četiri godine na isti se datum u kalendar ugurao još jedan dan, Dan WC-a.
Obilježavanje Dana WC-a uveo je UN, 2011. godine, a razlog nije nimalo bezazlen niti duhovit kako se na prvi pogled može činiti.
UN je uvođenjem obilježavanja ovog dana htio skrenuti pozornost na rastući svjetski problem: oko trećine svjetske populacije živi bez WC-a, uglavnom u nerazvijenim zemljama.


Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA NAČELNIK GŠ Administrator
GENERAL JNA   NAČELNIK GŠ   Administrator


Član foruma od prvog dana Spomenica Prvoborca
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 4820
Član od : 2009-05-01

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.11.16 20:43


Pa sretan nam onda svima naš Dan. juhu

_________________
Ništa nije tako nemoćno kao ljepota.
Na vrh Go down
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com
mirko bratuš
Podporučnik
Podporučnik


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik značka PV
Broj komentara : 1895
Član od : 2012-04-15
Dob : 69

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.11.16 22:11

Danes je tudi svetovni dan stranišč(WC-jev) Very Happy
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.11.16 11:42

KIT GLAVAČ - PHYSETER MACROCEPHALUS
Na današnji dan leta 1820 je 80-tonski kit glavač potopil ladjo Essex, ki je odplula na lov na kite iz Nantucketa v ameriški zvezni državi Massachusetts.

Še kot otrok se spominjam čudovite zgodbe o Moby Dicku, posnetkov, filmov in videokaset , ki jih je posnel oceanograf Jacques Yves Cousteau, o čudovitih akrobacijah ter prevalih tega najmogočnejšega in hkrati največjega zobatega sesalca na svetu, a hkrati tako nežnega in igrivega. Kit glavač - Physeter macrocephalus, lahko zraste tudi do 18 m in se potopi vse do globine 3000m.
Tako, da imajo srečo vsi tisti, ki si ga lahko ob blizu ogledajo, posebej veseli, pa so tudi tisti pomorci, ki jih na svoji poti srečajo pri Bahamskih otokih. Zato jih moramo tudi zaradi človekovega neusmiljenega lova , še bolj zaščititi, saj je tako uvrščen že od leta 2006, na Rdeči seznam IUCN:




KIT GRBAVEC

Posnetki kita grbavca, ki je bil 1.marca 2009 v Slovenskem morju.
https://www.youtube.com/watch?v=OX-LqAlHVM4

https://www.youtube.com/watch?v=GeojNHEgHSc
https://www.youtube.com/watch?v=2Klvp37p92A
https://www.youtube.com/watch?v=Ljd9Rvqh4QU

INŠTITUT TETHYS - 25 LET

"Eden izmed glavnih antropogenih vzrokov smrti kitov in delfinov so trki z ladjami. Vrsti, ki sta v Mediteranu zaradi tega najbolj ogroženi sta kit glavač (Physeter macrocephalus) in navadni brazdasti kit (Balaenoptera physalus). Na rdečem seznamu IUCN (svetovna zveza za varstvo narave) je prva zabeležena kot občutljiva, druga pa kot ogrožena vrsta."
http://www.tethys.org/
http://www.facebook.com/pages/Tethys-Research-Institute/42387346057
http://istitutotethys.blogspot.com/2011/02/tethys-25th-birthday.html
http://issuu.com/acmesign/docs/breach
http://www.istitutotethys.org/_video/Tethys_PhotoShow.htm

Potapljačevo bližnje srečanje s kitom glavačem

Britanski morski biolog Arun Madisetti se je srečal iz oči v oči z največjim svetovnim plenilcem, kitom glavačem. Na karibskem otočju Dominika radovedni kiti pogosto vzpostavijo stik s potapljači in tako pokažejo nežnejšo plat največjega sesalca med živalmi.

Dominikanska republika je sicer znana kot opazovalnica kitov. V bližini obale se jih giblje okrog 200, vendar jih je težko izslediti, še posebej v sproščenem in igrivem razpoloženju. Potapljači se ob uspešnih dnevih v morje spustijo le z dihalkami, saj vodni mehurčki iz potapljaške opreme kite motijo.

Nekoč so lahko po svetu našteli okrog milijon kitov glavačev, ta številka pa se je v zadnjih 200 letih znatno zmanjšala zaradi lova. Ocenjujejo, da bi jih lahko živelo le še nekaj sto tisoč, zato so zelo ranljiva vrsta. Preganjajo jih zaradi visoko cenjenega oljnega voska spermacet, ki se nahaja v kitovi glavi. Uporablja se v svečah, kozmetiki, milih in strojnih oljih.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011040805636414
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_seznam_IUCN
http://www.google.si/search?q=kit+glava%C4%8D&hl=sl&biw=1016&bih=598&prmd=ivns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=qkqgTdjLJMyEtgfnlo2HAw&ved=0CCYQsAQ
https://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/mrtev-kit-glavac.html

GROZEČE MREŽE

Hvaležni kit rešiteljem pripravil nepozaben ples
Skoraj mrtvemu kitu so na pomoč priskočili ljudje in ga rešili

Pomagati drugim, je lepa gesta. Še lepše pa je, ko se tisti, ki je pomoč prejel zahvali zanjo. In grbasti kit je svojo hvaležnost rešiteljem izkazal s fenomenalno predstavo, ki si jo bodo zapomnili za vse življenje.

Kit grbavec se je med brezbrižnim plavanjem ujel v ribiško mrežo. Zapletla se je predvsem v njegov rep in plavuti in se ju tako močno oprijela, da se ni mogel premikati. Lebdel je tik pod gladino in čakal, da mu odbije zadnja ura. V tistem pa je mimo pripeljala manjša ladja s tremi ljudmi na krovu. Ti so sprva menili, da je kit mrtev, a so po nekaj minutah plovbe okoli na videz mrtvega kita, zaslišali njegov vzdihljaj. Skozi odprtino na hrbtu je zasopihal, voda je brizgnila. Trojec se je zavedal, da je treba nekaj storiti.

Michael Fishbach je skočil v vodo in zaplaval proti kitu. Njuna pogleda sta se srečala, Michael pravi, da mu je skušal le pokazati, da mu bodo pomagali.

»Bilo me je strah. Vedel sem, da me lahko kit, ki je bil prestrašen, v trenutku ubije,« poroča Daily Mail. Počasi so ga osvobajali iz mreže, po kakšni uri pa so ga popolnoma osvobodili. Kit je zaplaval od ladje in od veselja, ker je bil spet svoboden, priredil svojim rešiteljem nepozabno predstavo, ki je trajala skoraj eno uro.
http://www.slovenskenovice.si/bizarno/hvalezni-kit-resiteljem-pripravil-nepozaben-ples.html

VIDEO
http://www.youtube.com/watch?v=EBYPlcSD490&feature=player_embedded
http://www.eii.org/gwc/
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0191_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0232_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0290_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0560_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0580_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0745_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0755_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0775_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0868_1_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/0905_1_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/CSC_1436_1_large.html
http://www.eii.org/gwc/gallery/content/CSC_0150_large.html
http://www.eii.org/csaw/
http://www.eii.org/immp/

FREE WILLY

http://www.eii.org/immp/
http://www.keiko.com/
http://www.keikotheuntoldstory.com/
http://www.keiko.com/adoption_kit.html
http://www.keiko.com/photo1.html
http://www.keiko.com/photo2.html
http://www.keiko.com/photo3.html
http://www.keiko.com/photo4.html
http://www.keiko.com/photo5.html
http://www.keiko.com/photo6.html
http://www.keiko.com/photo7.html
http://www.keiko.com/photo8.html
http://www.keiko.com/photo9.html
http://www.keiko.com/photo10.html
http://www.keiko.com/photo11.html
http://www.keiko.com/photo12.html
http://www.keiko.com/photo13.html
http://www.keiko.com/photo14.html
http://www.keiko.com/photo15.html
http://www.keiko.com/photo16.html
http://www.keiko.com/photo17.html
http://www.keiko.com/photo18.html
http://www.keiko.com/photo19.html
http://www.keiko.com/photo20.html
http://www.keiko.com/photo21.html
http://www.keiko.com/photo22.html
http://www.keiko.com/photo23.html
http://www.keiko.com/photo24.html
http://www.keiko.com/photo25.html
http://www.keiko.com/photo26.html
http://www.keiko.com/photo27.html
http://www.keiko.com/photo28.html
http://www.keiko.com/photo29.html
http://www.keiko.com/photo30.html

MLADIČ

Mladiča kita grbavca morali uspavati
Reševanja kita in njegovo iskanje mame so napeto spremljali številni Avstralci

Mladiča kita grbavca morali uspavati

Mladiča kita grbavca, ki je pred dnevi nasedel na avstralski obali, bodo morali uspavati, saj mu ni uspelo najti mame, ki bi mu omogočila preživetje.

Nekaj dni starega mladiča so ta teden na vzhodni obali Avstralije reševali že dvakrat, saj je enkrat nasedel na obali v Queenslandu, drugič pa se je zapletel v mrežo za morske pse.

Reševalna ekipa, ki jo je vodil morski znanstvenik Trevor Long, je kita vrnila v morje, saj bi le tako lahko našel mamo. Žal se je kit zapletel v mrežo in nasedel na obali, mame pa mu ni uspelo najti, zaradi česar je njegovo preživetje nemogoče. Mama kita namreč hrani in varuje.

"Mladiča bi mama morala dojiti približno štiridesetkrat na dan, da bi se redil in da bi pridobil zaščitno plast maščobe. Vsako uro bi se lahko zredil za kilogram, vendar brez mame to ni možno," je povedal Long in dodal, da je novica prizadela vse, ki so kitu hoteli pomagati.

Reševanja kita in njegovo iskanje mame so napeto spremljali številni Avstralci, ki so komentarje ob žalostni novici objavili na spletni strani avstralske nacionalne televizije ABC: "Morda je njegova mama umrla in je zato nasedel. Žalostna sem, ko vidim tako mogočno bitje v takšnem stanju," je zapisala ena od obiskovalk strani.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011081005671842

BALAENOPTERA PHYSALUS

Brazdasta kita v Tržaškem zalivu
Zagledali so ju člani pristaniške kapitanije.

Iz morskega rezervata pri Miramaru so nam poslali očarljivo fotografijo dveh brazdastih ali hrbtoplutih kitov (Balaenoptera physalus), ki sta se včeraj prikazala v Tržaškem zalivu, ravno pred Velikim trgom.Po delfinu Elizabeth torej spet nov in nadvse prijeten obisk.
http://www.primorski.it/stories/trst/190090_brazdasta_kita_v_trakem_zalivu/

BALAENOPTERA PHYSALUS II

V Piranskem zalivu opazili brazdasta kita

Ta sesalec zaide v slovenske vode na dve ali tri leta

Minulo soboto so na različnih lokacijah v severnem Jadranu, tudi v slovenskih vodah, opazili dva brazdasta kita. Kot pravi predsednik društva Morigenos Tilen Genov, sta kita naše morje verjetno že zapustila. Pojasnil je še, da brazdasti kiti ne živijo stalno v Jadranu, v povprečju se oglasi kakšen primerek pri nas na dve, morda na tri leta.

Že v soboto so ju opazili pri Trstu, kjer so ju tudi fotografirali, v popoldanskih urah pa so vsaj enega izmed njiju opazili med Izolo in Piranom, v večernih urah pa nato še enega v Piranskem zalivu med Piranom in Savudrijo

Brazdasti kiti sicer stalno živijo v Sredozemlju, zato ni tako zelo nenavadno, če zaidejo tudi v Jadransko morje, čeprav v njem ne živijo stalno.
http://www.slovenskenovice.si/novice/poletje/v-piranskem-zalivu-opazili-brazdasta-kita.html

BALAENOPTERA PHYSALUS III
(Linnaeus, 1758)

PAG

http://www.plavi-svijet.org/hr/news/2011/10/2/kit-pored-paga/
http://www.24sata.hr/news/kod-paskog-mosta-ugledali-velikog-kita-500-m-od-obale-237044
http://www.jutarnji.hr/veliki-kit-viden-nedaleko-od-paskog-mosta--svega-500-metara-od-obale--nemojte-ga-uznemiravati-/978095/

TASMANIJA & NOVA ZELANDIJA

Na obali Nove Zelandije poginilo več kot 30 nasedlih kitov

Na odročnem delu obale Nove Zelandije je nasedlo 34 kitov, od katerih jih je 31 poginilo, potem ko se jim tudi ob plimi ni uspelo vrniti v morje. Poskusi, da bi preživelim kitom pri tem pomagali, so po navedbah oblasti prenevarni.

Video:Kitom se ni uspelo vrniti v morjeNa odročnem delu obale Nove Zelandije je v ponedeljek nasedlo 34 kitov, od katerih jih je 31 danes poginilo, potem ko se jim tudi ob plimi ni uspelo vrniti v morje. Poskusi, da bi preživelim kitom pri tem pomagali, so po navedbah oblasti prenevarni.

Na obali Nove Zelandije je poginilo 31 od 34 nasedlih kitov. V soboto je na obali Tasmanije poginilo 25 kitov.
Kot so opazili lokalni predstavniki, so se kiti čez dan pomaknili še nekoliko više na obalo, kar ni dober znak. Kljub temu upajo, da se jim bo ob plimi v sredo zjutraj uspelo vrniti v morje. Del jate je poginil po tem, ko so kiti nasedli na obali Farewell Spita na konici Južnega otoka že v ponedeljek, drugi del jate pa je na obalo nasedel čez noč.

Zaradi vse slabšega vremena pa so avstralski reševalci prekinili reševanje zadnjega kita, ki je nasedel na obali Tasmanije v soboto. Na tasmanskih obalah je tokrat poginilo 25 kitov.
http://24ur.com/novice/svet/na-obali-nove-zelandije-umrlo-vec-kot-30-nasedlih-kitov.html

KAJAK

VIDEO: Kit grbavec skoraj 'pomalical' žensko v kajaku

Spokojno morsko idilo z dekletom v kajaku in galebi je tokrat prekinil kit grbavec. Snemalka je dogodek opisala kot nekaj najboljšega v svojem življenju. Čeprav je njena hčerka skoraj končala kot kitova malica.

Rhonda Burmeister iz Kalifornije je iz svojega kajaka snemala hčerko v drugem kajaku, zagotovo pa nobena od njiju ni pričakovala, kako unikaten bo ta posnetek. Gigantski kit grbavec se je namreč med njunima čolnoma pognal iz vode, samo za ped oddaljen od hčerke, ki pravzaprav ni vedela, kako bi se odzvala.

Posnetek je nastal nedaleč od obale Port San Luisa, da je Rhonda snemala, pa so bili razlog galebi, ki so se hranili poleg kajaka njene hčerke. Snemalka je od presenečenja in šoka kriknila, seveda vse skupaj posnela, kasneje pa izjavila, da je bila to ena najboljših izkušenj v njenem življenju. S hčerko pa sta pravzaprav imeli srečo, saj je neki drugi par v bližini kit prevrnil v vodo, je povedala Burmeisterjeva. Oglejte si video!
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/video-kit-grbavec-skoraj-pomalical-zensko-v-kajaku.html

NAGRADA REŠITELJEM

Neverjetno: Kit se je z enourno predstavo zahvalil svojim rešiteljem

Grbavi kit, ki ga je trojica mož rešila gotove smrti, se je svojim rešiteljem zahvalil na nenavaden in razburljiv način. Potem, ko so ga možje rešili iz ribiških mrež, v katere se je nesrečnež popolnoma zapletel, je skoraj eno uro le za njih delal premete in veselo skakal iz vode.

Kit se je na razburljiv način zahvalil svojim rešiteljem.
Možje so grbavega kita našli v okolici kalifornijske obale, nesrečna žival pa je bila popolnoma zapletena v ribiške mreže. Ko so prispeli do kita, so mislili, da je že mrtev, saj je negibno plaval na gladini morja. Ko so prišli bližje, je kit glasno ''zavzdihnil''' in jim dal vedeti, da je še živ.

Michael Fishbach, eden od ''reševalne ekipe'', se je v trenutku odločil, da je najbolje, da s plavalno masko in dihalko zaplava v kitovo bližino in ga poskuša rešiti. Kit bi z lahkoto prevrnil čoln in celo ubil Fishbacha, a je le mirno ležal in čakal. ''Ko sem zaplaval mimo živali, so se najine oči srečale. Ne obstajajo besede, ki bi si jih lahko takrat izmenjala, a hotel sem mu dati vedeti, da smo prišli pomagat.'' Fishbach je sicer tudi soustanovitelj organizacije za zaščito kitov Great Whale Conservancy Blue Whale Protection Program in vsako leto dva meseca preživi na corteškem morju, kjer slika kite.

Trojica je kitu najprej uspešno osvobodila eno plavut in kot je kit začutil nekaj svobode, je želel odplavati stran, s seboj pa potegnil tudi čoln. Kmalu se je zopet umiril in reševalci so lahko z njega odstranili še preostalo mrežo.

Po eni uri reševanja je bil kit rešen in je počasi odplaval stran. Ko je bil nekaj deset metrov stran se je nepričakovano in na nepredstavljiv način zahvalil svojim rešiteljem z enourno predstavo. Skakal je v zrak iz vode in delal vse mogoče premete. Reševalna ekipa je prepričana, da je kit želel pokazati, da je znova svoboden in se zahvaliti svojim rešiteljem.
http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/1042459817
http://www.youtube.com/watch?v=4lrKXCqnBSI&feature=player_embedded

PETICIJA ZA ROSSOVO MORJE

Predsedniku Putinu in vodilnim v Komisiji za Antartiko:

Mi, državljani iz celotnega sveta apeliramo na Vas, zato, da bi zdaj končno reagirali za obrambo Rossovega morja na Antarktiki, ki je neprecenljiv habitat za kite, pingvine in mnogo drugih vrst živali, prav tako pa pomembno področje za raziskave znanstvenikov. Zato vas prosimo, da podpišete mednarodni načrt, da postane Rossovo morje največji morski rezervat, ki bo tudi svetovno zaščiten. Prav zaščita teh najbolj čistih voda na našem planetu je nedvomno prava poteza vseh mednarodnih voditeljev za ohranitev in očuvanje okolja. 
https://secure.avaaz.org/it/protect_the_ross_sea_gl_loc/?slideshow

* do 10.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.084.433 državljanov sveta
* do 15.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.276.857 državljanov sveta
* do 16.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.286.058 državljanov sveta
* do 17.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.291.833 državljanov sveta
* do 18.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.294.757 državljanov sveta
* do 21.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.302.218 državljanov sveta
* do 23.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.305.581 državljanov sveta
* do 25.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.308.383 državljanov sveta
* do 27.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.310.271 državljanov sveta
* dp 08.06.2016 je peticijo podpisalo že 1.322.505 državljanov sveta
* do 19.06.2016 je peticijo podpisalo že 1.331.433 državljanov sveta
* do 01.07.2016 je peticijo podpisalo že 1.339.726 državljanov sveta
* do 12.09.2016 je peticijo podpisalo že 1.371.456 državljanov sveta
* do 21.09.2016 je peticijo podpisalo že 1.372.697 državljanov sveta
* do 20.11.2016 je peticijo podpisalo že 1.383.981 državljanov sveta

PODPIŠI PETICIJO TUDI TI

Ta paradiž je tako velik kot so Italija, Francija in Nemčija skupaj, ki ga bomo lahko izgubili za zmeraj. Vsi lovci na kite so že izvajali prave masakre na tisočih kitov v Rossovem morju na Antarktiki, na katero bodo sedaj prišle še velike flote industrijskega lova.
Imamo samo eno možnost: ko bo 24 držav našlo sporazum, da to območje razglasi za največji naravni morski park na svetu. 23 držav je sporazum že podpisalo, za zdaj manjka samo še 1.
Rusija?
Nam to sedaj izgleda nemogoče, a vendar imemo sedaj veliko možnosti, da jih prepričamo, saj se bodo zbrala skupina ekspertov za oceane in Putinovi svetovalci, ki jim bodo izročili vse podpise te peticije.
https://secure.avaaz.org/it/protect_the_ross_sea_gl_loc/?slideshow

ČUDOVITA ZMAGA

28.oktobra 2016 je Rusija sprejela, z še 24 drugimi državami, sporazum za ustanovitev največjega morskega rezervata na Antarktiki. Dolga leta so dejali, da je to nemogoče, sedaj pa se je več kot dva milijona ljudi angažiralo in združilo za dosego tega cilja, tako individualno, kot tudi preko raznoraznih organizacij in sedaj zmagali. Rossovo morje je samo začetek, sedaj se borimo naprej, da se bo ta sporazum uresničil, za zaščito 30% oceanov do leta 2030!
https://secure.avaaz.org/campaign/it/protect_the_ross_sea_gl_loc/

MASAKER NA JAPONSKEM

* do 20.11.2016 je peticijo podpisalo že 1.223.185 državljanov sveta
https://secure.avaaz.org/campaign/it/stop_the_whales_slaughter_loc/?slideshow


 


 
                             Svobodni in igrivi kiti                                                                                        Velikokrat končajo v masakru na Japonskem



                         Trije kiti glavači so bili 25.avgusta 2016 pri Rovinju


Zoran I: komentar modifikovan dana: 21.11.16 22:57; prepravljeno ukupno 6 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.11.16 22:54

Suđenje navodnim pristalicama titoizma, trockizma i cionizma u Čehoslovačkoj održano je 20. studenog 1952. u doba kada je Čehoslovačka bila pod čvrstom komunističkom vladavinom, u sastavu sovjetskog bloka.
FNRJ i J. B. Tita se smatralo odmetnicima, kao i pristalice Lava Trockog, koji se još znatno ranije udaljio od Staljina. U okviru staljinizma u Čehoslovačkoj je postojala i sumnja u tzv. cionističku zavjeru Židova.
Kao optuženici na suđenje su dovedeni neki od najviših dotadašnjih čehoslovačkih partijskih rukovodilaca, među njima i generalni sekretar Komunističke partije Čehosovačke Rudolf Slánský. Osim njega, optuženi su i ministar vanjskih poslova Vladimir Clementis, zamjenik generalnog sekretara KP Jozef Frank, te još 11 visokih dužnosnika.
Od ukupno 14 optuženih čak 11 je bilo Židova. Bila je to čistka partijskog rukovodstva u Staljinovoj maniri, optuženici su proglašeni krivima i osuđeni na drakonske kazne. Njih 11 ih je smaknuto, a preostala trojica osuđeni su na doživotni zatvor. Slánský i druge žrtve čistke su oslobođeni krivnje u travnju 1963., a potpuno rehabilitirani u svibnju 1968. Nakon Baršunaste revolucije 1989., novi predsjednik Vaclav Havel je postavio sina Slánskog, također imena Rudolf, za čehoslovačkog veleposlanika u Sovjetskom Savezu.



Rudolf Slánský na montiranom suđenju

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.11.16 23:24

A.C.GREEN

Na današnji dan leta 1997 je A. C. Green postavil nov rekord Lige NBA po številu zaporedno odigranih tekem. Košarkar, ki je zvezdne trenutke doživljal z Los Angeles Lakersi, je v dresu Dallas Mavericsov na tekmi proti Golden Statu odigral 907. tekmo zapored.

Višina: 205 cm
Teža: 108 kg



                                                      A.C.Green


                                      A.C.Green je odigral rekordnih 907 zaporednih tekem v ligi NBA
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   21.11.16 22:07

21. studenog se obilježava dvadeseta obljetnica Svjetskog dana televizije.
Glavna skupština Ujedinjenih naroda 1996. je proglasila 21. studenoga Svjetskim danom televizije jer je u 70 godina postojanja televizija postala najutjecajnijim medijem. Stručnjaci se, međutim, slažu i u tome da se širenjem televizije znatno povećao prostor za manipulaciju javnim mišljenjem.
Pod sloganom 'Volimo televiziju', ovogodišnja je tema obilježavanja Svjetskoga dana televizije važnost i utjecaj toga medija u Europi. Europska radiodifuzijska unija (European Broadcasting Union - EBU), Udruga komercijalnih europskih televizija (Commercial Television in Europe - ACT) i briselska udruga televizijskih i radijskih distributera (Association of television and radio sales houses - EGTA) snimili su videozapis koji je danas emitiran diljem Europe, Azije, Kanade, Sjedinjenih Američkih Država i Australije. 600.000 ljudi u Europi sudjeluje u stvaranju televizijskoga programa koji privlači 610 milijuna gledatelja diljem Staroga kontinenta.
Gledatelji u Europi prosječno provedu 3 sata i 55 minuta dnevno pred malim ekranima, gledajući 5463 televizijska programa.





Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.11.16 2:07

Car i kralj Franjo Josip I. preminuo je u palači Schönbrunn u Beču, 21. studenog 1916. u 86. godini života te u 68. godini vladavine.
Njegov nasljednik, Karlo I., bit će posljednji car Austro-Ugarske Monarhije.


Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.11.16 10:40

ATENTAT NA JOHNA FITZGERALDA KENNEDYJA

Na današnji dan leta 1963 je ob 12.30 Lee Harvey Oswald v Dallasu ustrelil in ubil 35. ameriškega predsednika, Johna Fitzgeralda Kennedyja.

V Dallasu je 46-letnega Kennedyja, ki je bil na turneji po Teksasu, pričakala navdušena množica podpornikov, pa tudi številni nasprotniki njegove politike. Ko je kabriolet, iz katerega so množici mahali Kennedy, njegova žena Jackie in teksaški guverner John B. Connally s svojo ženo Nelliem, pripeljal na trg Dealey, so se zaslišali streli.

Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallyja, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja, Leeja Harveyja Oswalda, so prijeli že po 45 minutah, a ga je dva dni po pridržanju, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, ustrelil Jack Ruby.
Dve uri in osem minut po Kennedyjevi smrti je kot 36. predsednik ZDA prisegel dotedanji podpredsednik, Lyndon B. Johnson.
Kennedyja, ki se je rodil 29. maja 1917 in bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik ter prvi katoličan na tem položaju, so 25. novembra pokopali na washingtonskem vojaškem pokopališču Arlington.
Atentat ovija kopica tančic dvomov in skrivnosti ter do danes ostaja nezadovoljivo pojasnjen.

https://ratical.org/ratville/JFK/LHO.html
http://www.pbs.org/wgbh/frontline/article/8-things-you-may-not-know-about-lee-harvey-oswald/
https://www.youtube.com/watch?v=3n9VQ-dXrwQ
https://www.youtube.com/watch?v=0xU7Lhd7Wwo
https://www.youtube.com/watch?v=51RSW_t8hHo
https://www.youtube.com/watch?v=mTaHnGHKrGY
https://www.youtube.com/watch?v=Cdo5zAhUCdg
https://www.youtube.com/watch?v=x2agPurqFJk
https://www.youtube.com/watch?v=7LbNWUNfnaA
https://www.youtube.com/watch?v=bFhPEzQMSL0
https://www.youtube.com/watch?v=zKarTaDUxyU
https://www.youtube.com/watch?v=VkapDUJIDhI
https://www.youtube.com/watch?v=YAdz78lgu8Y
https://www.youtube.com/watch?v=UR7rOYL63sk
https://www.youtube.com/watch?v=k8n5SjSimiM
https://www.youtube.com/watch?v=UJdmq8fu_vA
https://www.youtube.com/watch?v=CXWC87-WOKU
https://www.youtube.com/watch?v=bkdgnXgptVc
https://www.youtube.com/watch?v=V-LA0ypFXig
https://www.youtube.com/watch?v=J_QIuu6hsAc
https://www.youtube.com/watch?v=rY_p01Suti4
http://jfk-archives.blogspot.si/2013_11_01_archive.html



                            John Fitzgerald Kennedy kot 35.ameriški predsednik leta 1960


[size=13]Joseph P.Kennedy v centru in njegova družina v času, ko je bil ambasador v Britaniji, z leve: Eunice, John Fitzgerald Kennedy, Rosemary,
                                          Jean, Edvard, žena Rose, Joseph Jr.Kennedy, Patricia, Robert Fitzgerald in Kathleen

[/size]

      Josip Broz Tito je 17.oktobra 1963 z ženo Jovanko obiskal Johna Fitzgeralda Kennedyja


           Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy ter hčerka Caroline ter sin John Jr.


                   Predsednik Kennedy na usodni dan 22.11.1963 pozdravlja zbrane državljane v Fort Worthu v Texasu


                                       Urnik obiska ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja


                        John Fitzgerald Kennedy s svojo ženo Jacqueline snemana manj kot 1 uro pred atentatom


                 Odjeknili so prvi streli John Fitzgerald Kennedy leži ranjen na sedežu, Jacqueline pa beži nazaj


                                     John Kennedy Jr. na pogrebu salutira pred očetovo krsto
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   24.11.16 18:59

Danas je Dan zahvalnosti - Thanksgiving, praznik koji se u SAD slavi četvrti četvrtak u mjesecu studenom. (U Kanadi drugog ponedjeljka u listopadu.)
Američki Dan zahvalnosti vuče korijene još od prvih engleskih doseljenika i slavi zajednicu različitih kultura. Molitve i posebni obredi zahvalnosti nakon žetve uobičajeni su među gotovo svim religijama, a današnja američka proslava potekla je je iz engleskih tradicija iz vremena protestantske Reformacije. No, tog blagdana ne bi bilo bez Indijanaca. Po dolasku u Ameriku engleski doseljenici su među sobom uspostavili jednakost i prihvatili zajedničko ime Pilgrims – hodočasnici, ali njihov zanos uskoro su pomutile teškoće u pribavljanju hrane. Spasili su ih lokalni Indijanci, koji su im osigurali hranu i naučili ih uzgajati kukuruz i drugo povrće. Kada su hodočasnici sljedeće jeseni uzgojili dovoljno, da mogu preživeti predstojeću zimu, proslavili su uz trpezu s Indijancima, a na trpezi je, uz ostalo, bio i divlji puran.
Amerikanci vjeruju da je prvi Dan zahvalnosti proslavljen 1621., no postoje podaci da se obilježavao u Kanadi još 1578. Proslava Dana zahvalnosti uvedena je 1789. na preporuku predsjednika Georgea Washingtona i odobrenje Kongresa, a u kontinuitetu se obilježava od 1863. Kasnije, 1941. predsjednik Roosevelt potpisao je zakon kojim se i službeno uspostavlja Dan zahvalnosti kao praznik koji se proslavlja četvrtog četvrtka u studenom.
U povijesti se na taj dan izražavala zahvalnost Bogu zbog dobre žetve, a danas se želi izreći zahvala i poštovanje Bogu, obitelji, prijateljima za sva materijalna dobra, ali i veze (prijateljske, ljubavne i slične).
Amerikanci za Dan zahvalnosti pojedu oko 46 milijuna purana odnosno 243 milijuna kilograma puretine! Kao prilog jedu se slatki krumpir i umak od brusnica, a neizostavni desert tradicionalno je pita od bundeve. Jedan ili dva purana svake godine izbjegnu pećnicu jer ih predsjednik pomiluje i pošalje 'u mirovinu' na farmu, gdje žive dok ne umru od starosti. Kažu da je tu praksu neformalno započeo još Abraham Lincoln kada je pomilovao sinovljevog purana ljubimca.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.11.16 21:45

25. listopada se obilježava Međunarodni dan borbe protiv nasilja nad ženama u spomen na sestre Patriu, Minervu i Mariu Teresu Mirabal, koje su tog dana 1960. nasilno ubijene po nalogu diktatora Dominikanske Republike Rafaela Trujila. Za života su četiri sestre bile aktivistice u borbi protiv Trujillovog autokratskog režima. Nazivali su ih Las Mariposas (španj. leptiri).
Na današnji su se dan tri od četiri sestre vraćale iz posjete svojim supruzima u zatvoru kad su ih napali pripadnici Trujillove tajne policije. Sve tri su, zajedno s vozačem, bile zadavljene i polomljene su im kosti, a automobil je bačen u provaliju. Na životu je ostala samo jedna sestra, koja se i dan danas zalaže za očuvanje uspomene o ubijenim sestrama.
Aktivisti protiv nasilja u obitelji ovaj dan obilježavaju od 1981., a Ujedinjeni narodi su 1999. proglasili 25. listopada Međunarodnim danom borbe protiv nasilja nad ženama. Podaci o nasilju nad ženama iz statistika su djelomično točni i zapravo umanjeni jer većina nasilja ostaje neregistrirana, a nasilnici su osobe svih profesija i socijalnih struktura.
Danas počinje i globalna kampanja '16 dana aktivizma protiv nasilja nad ženama', do 10. prosinca kada će biti obilježen Međunarodni dan ljudskih prava.



Sestre Mirabal






Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA NAČELNIK GŠ Administrator
GENERAL JNA   NAČELNIK GŠ   Administrator


Član foruma od prvog dana Spomenica Prvoborca
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 4820
Član od : 2009-05-01

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.11.16 22:26

@Max Blitz (citat):
25. listopada se obilježava Međunarodni dan borbe protiv nasilja nad ženama...

Jesi možda mislio na 25. studenog?

_________________
Ništa nije tako nemoćno kao ljepota.
Na vrh Go down
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.11.16 22:33

@VBČ (citat):
Jesi možda mislio na 25. studenog?

Da, lapsus, greška, danas je taj dan, u prikazu piše novembar.

Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.11.16 23:41

EDVARD RUSJAN

Na današnji dan leta 1909 je prvič poletel pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan. Poletel je z dvokrilnim letalom, imenovanim Eda.

Brata sta se januarja 1911 odpravila na promocijsko turnejo po balkanskih mestih. Po uspešnem nastopu v Zagrebu sta se 8. januarja znašla v Beogradu, kjer je bilo vreme vetrovno tega in tudi naslednjega dne. Kljub temu in svarilom se je Edvard 9. januarja odločil za polet. Vzletel je s polja v Donjem gradu pod Kalemegdanom in uspešno preletel zidove beograjske trdnjave, ter obletel železniški most na Savi. Publika je bila nad njegovim letenjem navdušena, dokler ni njegovemu letalu močan sunek zlomil krila, krilo je padlo v Savo, letalo pa je z Rusjanom posledično strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana, poleg tirov železniške proge. Edvard je dobil hude poškodbe in umrl med prevozom v bolnišnico. O tem dogodku je pisal srbski arhitekt in pisatelj Aleksander Deroko v knjigi A ondak je letio jeroplan nad Beogradom. Rusjan je bil pokopan v Beogradu ob navzočnosti 14 tisoč ljudi.

Po njem se od 14.junija 2008 imenuje Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru.
Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 19633 Rusjan, odkrit 13.septembra 1999 na Observatoriju Črni Vrh
Trgovsko in poslovno središče Eda Center v Novi Gorici

http://www.edvard-rusjan.it/ruslk06.htm



                            Edvard Rusjan leta 1911


                Brata Rusjan pripravljata prvo Rusjan-Merćepovo letalo


Prototip letala Eda I; z dvemi krmili, 1 spredaj in 1 zadaj. Prednje krmilo bo odpravljeno (1909)


                                Prototip Sokol v Zagrebu leta 1911


                            Tragični let 9. januarja 1911
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   26.11.16 0:08

KREŠIMIR ČOSIĆ

Na današnji dan leta 1948 se je v Zagrebu rodil legendarni hrvaški košarkar Krešimir Ćosić.

Športno pot je začel v Zadru. Med letoma 1971 in 1973 je blestel na ameriški univerzi Brigham. Na naboru Lige NBA leta 1973 so ga izbrali LA Lakersi, a se je vrnil v Zadar. Bil je eden ključnih igralcev na SP-ju leta 1970 v Ljubljani, ko je Jugoslavija osvojila zlato. Igral je na štirih olimpijskih igrah, leta 1980 so bili "plavi" v Moskvi olimpijski prvaki. Z Virtusom iz Bologne se je veselil dveh naslovov italijanskega prvaka (1979 in 1980).
Po koncu kariere je postal trener. Umrl je 25. maja 1995. Maja 1996 so ga sprejeli v košarkarsko ekipo slavnih v Springfieldu.

Višina: 2,11 m
Teža: 95 kg

ZLATA MEDALJA

Olimpijske igre - Moskva 1980 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Ljubljana 1970 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Filipini 1978 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Španija 1973 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Jugoslavija 1975 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Belgija 1977 - ekipno

SREBRNA MEDALJA

Olimpijske igre - Ciudad de Mexico 1968 - ekipno
Olimpijske igre - Montreal 1976 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Montevideo 1967 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Puerto Rico 1974 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Italija 1969 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Zahodna Nemčija 1971 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Češkoslovaška 1981 - ekipno
 
BRONASTA MEDALJA

Evropsko prvenstvo - Italija 1979 - ekipno

https://www.youtube.com/watch?v=EPCWPaPKFC4
https://www.youtube.com/watch?v=fIk7dQWRcls
https://www.youtube.com/watch?v=f2k40KmUYE0
https://www.youtube.com/watch?v=labhVdtYlKs
https://www.youtube.com/watch?v=t9yXd4fOFBM
http://byucougars.com/athlete/m-basketball/kresimir-cosic
http://www.basketnet.it/estero/item/35322-video-il-mito-di-kresimir-cosic.html

Kako je Krešimir Ćosić protjeran iz KK Zadra
Kao što se i vidi, priloženi video nastao je 1990. godine u Jazinama, a na istome se nalaze i danas poznati sportski djelatnici i bivši košarkaši Zadra. Je li im danas žao načina na koji su potjerali velikog Krešu, ostaje za vidjeti. Sve u svemu, kako je uspješni puč izgledao 14. kolovoza 1990. godine, pogledajte ispod ovog teksta.
14.avgust 1990; Boris Marin zvan Poštar
https://www.youtube.com/watch?v=Lr4GDrFpRyg
https://www.youtube.com/watch?v=3juzA4tf500
https://www.youtube.com/watch?v=vVfR5XpIVHo

PRVENSTVO KREŠIMIR ČOSIĆ

http://www.hks-cbf.hr/vijesti/kup-kresimir-cosic-cedevita-zadrzala-kresin-trofej
https://www.youtube.com/watch?v=Atm7VbxK_5Q
https://www.youtube.com/watch?v=ShcngBRiqko


                                Krešimir Čosić na tekmi Partizan proti Zadru leta 1965


                        Krešimir Čosić v dresu Zadra


                                                    Krešimir Čosić legendarni center št.11


                     Krešimir Čosić kraljuje pod košem


                                        Košarkarska reprezentanca Jugoslavije


Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je 24.maja 1970 osvojila v Ljubljani "zlato medaljo" in jo naslednji dan za
rojstni dan poklonila Josipu Brozu Titu, ki so mu osebno čestitali na prisrčnem sprejemu v Igalu. V naši reprezentanci
so bili: Rato Tvrdić, Ljubodrag Simonović, Vinko Jelovac, Trajko Rajković, Aljoša Žorga, Dragan Kapičić, Ivo Daneu,
                          Krešimir Ćosić, Damir Šolman, Nikola Plećaš, Dragutin Čermak, Petar Skansi.


                           Košarkarska reprezentanca Jugoslavije


 Krešimir Čosić in njegova družina


                                                          Kip Krešimira Čosića v Zadru


                                   Dvorana Višnjik - Krešimir Čosić v Zadru sprejme 10.000 obiskovalcev


Zoran I: komentar modifikovan dana: 27.11.16 10:54; prepravljeno ukupno 6 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   26.11.16 19:28

FIDEL ALEJANDRO CASTRO RUZ

Na današnji dan leta 2016 je umrl 90 letni revolucionar in predsednik Kube Fidel Alejandro Castro Ruz. Bil je kubanski premier od 1959 do 1976 in predsednik od 1976 do 2008, vrhovni poveljnik kubanskih oboroženih sil od 1959 do 2008 ter prvi sekretar Komunistične partije Kube od 1961 do 2011.

Svojo domovino je pretvoril v prvo komunistično državo na zahodni polobli in postal simbol revolucionarjev v Latinski Ameriki. Od leta 1956 se je skupaj z uporniško vojsko bojeval proti kubanskemu diktatorju Batisti y Zaldivarju.
Že čez tri leta je postal ministrski predsednik, ki je izvedel agrarno reformo, reorganiziral šolstvo in podržavil gospodarstvo. Za leninista-marksista se je prvič izrekel šele leta 1961, v letu ko je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Združenimi državami Amerike in poskusa invazije v Prašičjem zalivu.
Po kubanski krizi oktobra 1962, ko je hotela Sovjetska zveza postaviti na Kubi raketna oporišča, je Castro dobil od Združenih držav zagotovila, da bo Kuba neodvisna. Sovjetska zveza pa je umaknila svoje rakete.
Castro je podpiral številna revolucionarna gibanja še posebej v Afriki, kljub svoji prosovjetski politiki je leta 1979 predsedoval konferenci neuvrščenih držav v Havani. Po prelomu oblasti v Sovjetski zvezi, se je Kuba znašla v resni gospodarski krizi, s katero, čeprav se je bolj odprla svetu, ubada še danes.
Fidel Castro je 18. februarja 2008 zaradi bolezni formalno stopil z oblasti in predal mesto predsednika ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru.

* Fidel Castro je bil prvi sekretar partije, premier in predsednik na položaju od 24.februarja 1959 do 24.februarja 2008 = 49 let in 8 dni kar je še danes rekordna doba.
* Fidel Castro je prav tako imel najdaljši govor v palači Združenih narodov, ki je trajal 3,5 ure
* Fidel Castro ima še danes najdaljši neprekinjeni govor, ki je v Havani trajal 7,5 ure

90 METRSKA CIGARA

Sloviti kubanski voditelj Fidel Castro je praznoval 90 let. Ob tem častitljivem jubileju so mu v tovarni tobaka izdelali 90-metrsko cigaro, ki so jo delavci skupaj z avtorjem zamisli, tovarnarjem tobaka Josejem Castelarom, izdelovali kar 10 dni po 12 ur dnevno! Cigara se bo s svojo dolžino (po širini je enaka standardni kubanski cigari) vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdaljša cigara na svetu. Tam se bo pridružila neuničljivemu Castru, kamor se je ta vpisal kot oseba, ki je preživela največ kar 638 poskusov atentata.
http://citymagazine.si/clanek/rekordna-90-metrska-cigara-za-90-letnega-fidela-castra/

http://www.biography.com/people/fidel-castro-9241487
https://www.youtube.com/watch?v=nmgtc1nw0N0
https://www.youtube.com/watch?v=HPCwQKKAHOs
https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10209348531489704&set=p.10209348531489704&type=3&theater


                                                               Na čelu Kubanske revolucije


                                                                     Fidel Castro in Che Guevara


                              Fidel Castro in Nikita Hruščev maja 1963


                                                           Fidel Castro s Titom na Brionih


                               Fidel Castro in Josip Broz Tito na obisku v Kopru


                              Fidel Castro in Josip Broz Tito s spremstvom na Titovem trgu v Kopru

   
           Na obisku v Kopru 7. marca 1976                                Sproščeno na Brionih


                                             Fidel Castro in Mihail Gorbačov na Kubi leta 1989


                                    Fidel Castro in Jimmy Carter leta 2002 z obiska na Kubi


                                                               Ob odhodu iz vodstva partije
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   26.11.16 22:44

SLAVKO AVSENIK

Na današnji dan leta 1929 se je rodil Slavko Avsenik. Z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta nad 1.000 skladb. Najbolj znana je Na golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Avseniki so prodali nad 36 milijonov nosilcev zvoka ter prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Nastopili so več kot 10.000-krat, glasbo pa ponesli v najprestižnejše dvorane, vse do berlinske filharmonije. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.

NA GOLICI
https://www.youtube.com/watch?v=r7gFNaGYEs8
SLOVENIJA OD KOD LEPOTE TVOJE
https://www.youtube.com/watch?v=UdsBBVVI3-0
MI GA SPET ŽINGAMO
https://www.youtube.com/watch?v=aXHPcCkbbUE
OTOČEK SREDI JEZERA
https://www.youtube.com/watch?v=-I82lCQQPAo
NA AVTOCESTI
https://www.youtube.com/watch?v=C9DWcrnC2dU
NA ROBLEKU
https://www.youtube.com/watch?v=phdtl19ghsM
ČE VINČEK GOVORI
https://www.youtube.com/watch?v=tjdxE-JUsIE
STARA POLKA
https://www.youtube.com/watch?v=0GSmPvKwKaU
GORENJSKA POLKA
https://www.youtube.com/watch?v=DrHCHFO8jvg
IGRAL SEM NA ORGLICE
https://www.youtube.com/watch?v=MzgZlKmo1Q0
PR LJUBCI NA POTOKIH
https://www.youtube.com/watch?v=7Oo2cgPuFkQ
KADAR BOM VANDRAL
https://www.youtube.com/watch?v=hbjS4FkAKLg
KAKO LEPO JE BITI MUZIKANT
https://www.youtube.com/watch?v=CT4zTxxsfYw
ČAKALA BOM
https://www.youtube.com/watch?v=0oOOIkc2oMk
TAM KJER MURKE CVETO
https://www.youtube.com/watch?v=dAZNsOwEdo0
ZA KRATEK ČAS
https://www.youtube.com/watch?v=dCAUieRo6ec
JADRAJ Z MENOJ
https://www.youtube.com/watch?v=AjTiK-Ym0KM
S PESMIJO NAŠO
https://www.youtube.com/watch?v=P44mnMbz7xA
PRIJATELJI OSTANIMO PRIJATELJI
https://www.youtube.com/watch?v=HuysCTb3yA0
VETER NOSI PESEM MOJO
https://www.youtube.com/watch?v=8XuHicQJwto




       
                                                          Slavko Avsenik                                                                                              Priredbe za klavir in harmoniko


                                      Ansambel Slavka Avsenika


                             Slavko Avsenik je bil samouk, ki je ustvarjal čudovite melodije


                                                               Družina Avsenik


                                      Zbirka Avsenikovih 31 zlatih plošč, 2 platinasti in 1 diamantna plošča


                                                                Sašo Avsenik
Na vrh Go down
Zoran I
Desetar
Desetar


Broj komentara : 275
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   27.11.16 21:13

DRAŽEN DALIPAGIČ PRAJA

Na današnji dan leta[b] 1951 [/b]se je v Mostarju rodil Dražen Praja Dalipagič, v drugi polovici 70. in na začetku 80. eden najboljših evropskih košarkarjev. Leta 1978 je z jugoslovansko reprezentanco, za katero je skupno odigral 243 tekem, postal svetovni, dve leti pozneje pa še olimpijski prvak. "Praja", ki je igral na položaju krila, je s Partizanom leta 1978 osvojil tudi Koračev pokal.

Višina: 1,97 cm
Teža: 95 kg

http://www.euroleague.net/features/voices/2011-2012/vladimir-stankovic/i/92831/drazen-dalipagic-the-sky-jumper
https://www.youtube.com/watch?v=6_F-SfmwUH8

70 TOČK

25 januarja 1987 je za ekipo Giomo Reyer Venezia proti ekipi Dietor Virtus Bologna, dal Dražen Dalipagič v I.polčasu 40 točk in v II.polčasu še 30 točk, skupaj še dandanes rekordnih 70 točk.

https://www.youtube.com/watch?v=bUmpi60uSJA


   
 Legendarna reprezentančna 14         Značilen skok                  Njegova značilna drža

 
            Dražen Dalipagič in Dragan Kičanovič                                                          Dražen Dalipagič in Dragan Kičanovič nepremagljiv dvojec


     Finale v Moskvi 1980 je jugoslovanska reprezentanca igrala z Italijo


Jugoslovanska reprezentanca: Ćosić, Slavnić, Skorče, Dalipagić, Delibašić (za Prajo), Nakić, Krstulović, Knego, Radovanović,
Žižić, Jerkov. Kićanović zaradi poškodbe ni mogel na podelitev medalj


      Vinko Jelovac, Dražen Dalipagič, Krešimir Čosić, Dragan Kičanovič in Zoran Slavnič

   
Še vedno je najboljši strelec v Italiji           Izpod koša


                                                     Dražen Dalipagič in Ranko Žeravica
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   29.11.16 2:46

28. studenog 1820. u mjestu Barmen, zapadno od Kölna, rodio se njemački sociolog i filozof Friedrich Engels, porijeklom iz izrazito religiozne (pa je tako i odgojen) i bogate trgovačke obitelji.
Preminuo je 5. kolovoza 1895. u Londonu.

"Materijalističko shvaćanje povijesti polazi od pretpostavke da je proizvodnja sredstava za održanje ljudskog života, i uz nju način raspodjele tih istih sredstava, osnova svih društvenih struktura; također, da su u svakom društvu koje se pojavilo u povijesti način raspodjele bogatstva te podjela društva u klase ili staleže zavisni od toga što se proizvodi, kako se proizvodi, i kako se proizvodi razmjenjuju.
Iz ove perspektive, konačni uzroci svih društvenih promjena i političkih revolucija ne nalaze se u našim umovima ili u boljim uvidima u neke vječne istine ili pravde, nego u promjenama u načinu proizvodnje i razmjene." Iz "Socijalizam: Utopija i znanost" (1880).



Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 18471
Član od : 2012-10-30
Dob : 48
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.11.16 3:42

29. studenog 1957. u Zagrebu je umrla spisateljica romana, borac za ženska prava, prva hrvatska profesionalna novinarka, Marija Jurić Zagorka.
Rođena je 2. ožujka 1873. u selu Negovec kraj Vrbovca u imućnoj obitelji s četvero djece. Djetinjstvo je provela u Zagorju, gdje je njezin otac posjedovao imanje Golubovec (kod Lobora) i upravljao imanjem Šanjugovo, u vlasništvu baruna Geze Raucha.
1896. je izašao u listu Obzor prvi Zagorkin članak Egy Percz (Jedan časak), odraz rodoljubnog i društvenog revolta. Nakon toga članka na preporuku biskupa Josipa Jurja Strossmayera ušla je u redakciju Obzora kao referent za mađarsko-hrvatsku politiku, ali je dobila posebnu sobu da je nitko od posjetitelja ne bi vidio jer je žena. Mogla je pisati što je htjela, ali anonimno. Ravnateljsko vijeće se protivilo, jer su govorili da će ugled Obzora pasti ako publika sazna da "tamo radi neka žena".
Ipak, jedno je vrijeme uređivala Obzor. Pokrenula je i uređivala Ženski list, prvi hrvatski časopis za žene. Borila se protiv društvene diskriminacije, mađarizacije i germanizacije te za prava žena. Potpora u književnosti i novinarskom radu bio joj je J. J. Strossmayer, koji je podsticao na pisanje romana. Pisala je romane namijenjene široj publici u kojima je ispreplitala ljubavne priče s elementima nacionalne povijesti: 'Grička vještica', 'Gordana', 'Kći Lotrščaka', 'Kamen na cesti', 'Kneginja iz Petrinjska ulice', 'Vitez slavonske ravni' i druge, također i komedije, jednočinke i satire. Neka su njezina prozna djela dramatizirana i ekranizirana.
Danas se Društvo Marije Jurić Zagorke te Centar za ženske studije bore da se Zagorki da veće priznanje koje je zaslužila svojim pisanjem i borbom za ženska prava.
Tako na inicijativu Centra za ženske studije od 28.11.2012. u Hrvatskom saboru jedna novinarska soba nosi ime M. J. Zagorka. Od 1990. u Tkalčićevoj ulici u Zagrebu je Zagorkin spomenik akademskog kipara Stjepana Gračana.
Priprema se i snimanje filmskog serijala Grička vještica u produkciji Jadran filma. U tijeku je i projekt izrade Muzeja Gričke vještice. Njen stan na Dolcu 8 otvoren je svaki četvrtak i nedelju od 11-16 sati za posjetitlje kako bi imali priliku vidjeti gdje je živjela, radila i pisala Zagorka.



Spomenik Mariji Jurić Zagorki u Tkalčićevoj ulici u Zagrebu

Na vrh Go down
mureZE
Desetar
Desetar


Broj komentara : 285
Član od : 2015-05-22
Dob : 45
M(j)esto zenica

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   30.11.16 11:16

29.11.1943. godine Jajce
Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Today at 5:37

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 28/29Idi na stranicu : Previous  1 ... 15 ... 27, 28, 29  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: