FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeObjaveRegistracijaLogin

Share | 
 

 Na današnji dan

Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 17 ... 30, 31, 32 ... 36  Next
AutorPoruka
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.01.17 21:35

Prvi brod iz flote britanskih doseljenika - kažnjenika, koji su trebali osnovati prvu europsku koloniju u Australiji pristao je na njene obale 18. siječnja 1788.
Bila je to tzv. Prva flota (First fleet) koja je prevozila uglavnom kažnjenike, ali i neke svojevoljno doseljene Britance. Put od Engleske, iz Porthsmoutha, do Australije trajao je 250 dana, a pristali su u Botany Bayu, zaljevu kojeg je 18 godina prije otkrio James Cook.
Ukupno je pristiglo 11 brodova s 1.487 ljudi, od čega 778 kažnjenika. Kapetan Arthur Phillip, vođa ekspedicije, kao lokaciju za kažnjeničke kolonije odabrao je jedno mjesto sjeverno od zaljeva i nazvao ga Sydney, po lordu Sydneyu (Thomas Townshend, 1. vikont Sydney), tadašnjem britanskom ministru unutarnjih poslova. Inače, Botany Bay, zaljev južno od Sydneya, dobio je ime po obilju botaničkih vrsta koje se u njemu nalaze. Tako ga je nazvao sam James Cook kad je vidio da je njegov brodski znanstvenik Sir Joseph Banks oduševljen raznolikošću tamošnje flore.



Britanci podižu zastavu u uvali Sydney Cove (danas dijelu luke Sydney), britanski slikar Algernon Talmage (1871–1939)



Max Blitz: komentar modifikovan dana: 18.01.17 21:51; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.01.17 21:48

BENTLEY MOTORS

Na današnji dan leta 1919 je Walter Owen Bentley v Angliji ustanovil podjetje Bentley Motors.

https://www.bentleymotors.com/en.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/mulsanne.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/flying-spur.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/continental.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/bentayga.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/heritage/bentley-blue-train.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/heritage/blower.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/heritage/r-type-continental.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/heritage/s1-continental-flying-spur.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/heritage/bentley-8-litre.html
http://www.bentleymotors.com/en/models/heritage/mark-v.html


                               Walter Owen Bentley


                                                        Bentley Blue Train


                                                                         Bentley 3 Litre


                                                                           Bentley Blower


                                                                      Bentley 8 Litres


                                                                  Bentley Mark V


                                                                Bentley R type Continental


                                                                Bentley S1 Continental Flying Spur


                                                                    Bentley Continental GT
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.01.17 23:46

Američki pisac, pjesnik, urednik i književni kritičar iz doba američkog romantizma Edgar Allan Poe rodio se 19. siječnja 1809. u Bostonu, pod imenom Edgar Poe (bez srednjeg imena Allan).
Rano je ostao bez roditelja pa se o njemu brinula obitelj Allan. Kako nikada nije legalno usvojen, prezime Allan uzeo je kao svoje srednje ime. S 18 godina mladi Poe priključio se američkoj vojsci, a tri godine kasnije upisao je vojnu akademiju West Point, gdje se nije dugo zadržao jer je izbačen zbog lošeg ponašanja.
Zatim je otišao u Baltimore gdje je započeo književno-publicistički rad. Prvu zbirku pjesama 'Tamerlane i druge pjesme' objavio je o vlastitom trošku. Nakon što je s kratkom pričom 'Poruka u boci' osvojio 50 dolara započeo je karijeru spisatelja. Pisao je recenzije, kritike, eseje, pjesme i pripovijetke, uređivao i izdavao časopise te držao predavanja. Njegova prva zbirka, 'Priče iz Groteske i Arabeske', pojavila se 1840., a sadrži jedno od njegovih najpoznatijih djela, 'Pad kuće Usherovih'. Uskoro je izašla i 'Školjkareva prva knjiga', njegovo najprodavanije djelo. Svjetsku slavu donijela mu je mračna poema o izgubljenoj ljubavi 'Gavran', a romani 'Umorstva u Rue Morgue' i 'Ukradeno pismo' smatraju se začecima moderne detektivske priče. Ostala značajna djela su mu: 'Heleni', 'Grad u moru', 'Annabel Lee', 'Priča Arthura Gordona Pyma', 'Crni mačak' i druge.
Živio je na rubu siromaštva, povremeno zapadao u teška depresivna stanja te tražio spas u alkoholu i narkoticima. Tajanstveni elementi njegovog privatnog života i mračno pjesništvo stvorili su od Poea mit o ukletom pjesniku.
Kad mu je bilo 26 godina, potajno se oženio svojom bliskom rođakinjom, sestričnom Virginijom Clemm, kojoj je bilo samo 13 godina, a do danas nije potpuno razjašnjeno zašto je došlo do tog braka. Ona je umrla mlada od tuberkuloze s 24 godine, i njoj je posvetio pjesme 'Gavran' i 'Annabel Lee'.
Depresivan i očajan Poe je pokušao samoubojstvo 1848. Nakon toga je poslije zabave na putu novoj zaručnici nestao na tri dana. Pojavio se u izbezumljenom i rastresenom stanju u Baltimoreu, gdje je na kraju i preminuo 7. listopada 1849. Oko njegovog misterioznog nestanka i smrti nastale su mnoge legende i teorije zavjere, od toga da je otet, ubijen ili da je pobjegao živjeti pod drugim identitetom.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   21.01.17 23:40

LAURA DEKKER

Na današnji dan leta 2012 je Nizozemka Laura Dekker postala najmlajša solojadralka, ki je z jadrnico "Guppy" obplula svet. Stara je bila 16 let.

GUPPY

Dolžina: 11,40 m
Širina: 3,76 m
Površina jader: 82m2
Ugrez: 1,90 m
Leto izdelave: 1978
Teža: 11 ton

https://matadornetwork.com/sports/meet-youngest-person-sail-around-world/
https://matadornetwork.com/sports/16-year-old-laura-dekker-sails-around-the-world/
https://www.youtube.com/watch?v=pmSZna4Wss8
https://www.youtube.com/watch?v=n1oF0B3PI64
https://www.youtube.com/watch?v=BA60BScgmzw
https://www.youtube.com/watch?v=HXVCiHj7MtM
https://www.youtube.com/watch?v=pByPxBADVA8

BLOG

http://www.lauradekker.nl/English/News.html
http://www.lauradekker.nl/English/About_Laura.html
http://www.lauradekker.nl/English/Home.html
http://www.lauradekker.nl/English/About_Guppy.html
http://www.lauradekker.nl/Basis.aspx?Tid=5019&Hmi=5041&Lid=40&Lit=TEKST
http://www.lauradekker.nl/English/Sponsoring.html




                                                                    Laura Dekker pred svojo jadrnico


                                                                      Laura Dekker in prikaz njene poti


                                                                      MiniCat 420 Laura Dekker Ltd. Edition


     Laura & Daniel z jadrnico Anna Rose na potovanju na Salomonovih otokih 18.01.2017
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.01.17 19:18

KRALJICA VIKTORIJA

Na današnji dan leta 1901 je umrla britanska kraljica Viktorija, ki je bila okronana za kraljico Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske 20. junija 1837, 1. januarja 1877 pa je postala še cesarica Indije. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je dlje, kot je vladal kateri koli angleški monarh, vse do leta 2015, ko jo je po dolžini staža presegla njena pravnukinja Elizabeta II. Viktorija je bila zadnja vladarka iz hiše Hanoverancev, njen naslednik Edvard VII, je pripadal hiši Saxe-Coburg-Gotha.
Obdobje Viktorijine vladavine je bilo zaznamovano z veliko širitvijo britanskega imperija. Njeno obdobje, imenovano tudi viktorijanska doba, je predstavljalo vrh industrijske revolucije, čas velikih socialnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb.
Po njej so imenovali Viktorijine slapove na reki Zambezi in Viktorijino jezero v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju.




                                V mladih letih

   
                        Kraljica Viktorija                                          Nepozabna poroka v beli obleki leta 1840

 
                                   Značilna bela poročna obleka kraljice Viktorije                                                                         Kraljica Viktorija in princ Albert


                                                                  Kraljica Viktorija in princ Albert z otroki

   
                    Kraljica Viktorija

 
                                                         Queen Victoria                                                                                                      Queen Victoria v Boki Kotorski
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.01.17 12:45

U Voloskom kod Opatije 23. siječnja 1857. rodio se geofizičar, profesor i znanstvenik Andrija Mohorovičić.
Za doktora znanosti promoviran je na zagrebačkom Sveučilištu 1893. na osnovi disertacije 'O opažanju oblaka, te o dnevnom i godišnjem periodu oblaka u Bakru'. 1910. postao je izvanredni sveučilišni profesor, te je od 1893. do 1917/18. god. na Mudroslovnom fakultetu u Zagrebu predavao kolegije s područja geofizike i astronomije. Od 1893. je dopisni član, a 1898. redovni član tadašnje akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu.
Njegovo otkriće da Zemljina utroba nije homogena, nego da postoje barem dva različita sloja (kora i plašt) smatra se velikm znanstvenim otkrićem i po njemu je ta granica kore i plašta dobila naziv Mohorovičićev diskontinuitet (ili skraćeno Moho).
Najprije se bavio meteorologijom, a 1892. postao je upravitelj meteorološkog opservatorija na zagrebačkom Griču. S vremenom se počeo zanimati za seizmologiju i uspio je nabaviti prve seizmografe u Zagrebu. Do svog je najvećeg otkrića došao kad je proučavao seizmografske zapise nastale za vrijeme potresa u Pokupskom 1909. O tom je potresu skupio zapise iz više europskih seizmoloških postaja, a diskontinuitet je otkrio u Zemljinoj unutrašnjosti na osnovu različitog širenja potresnih valova.
Danas se slični slojevi na Mjesecu i Marsu također zovu po njemu. Jedan krater na Mjesecu i jedan asteroid su nazvani po Mohorovičiću. Hidrografski brod JRM PH-33, izgrađen u Poljskoj 1971., dobio je ime 'Andrija Mohorovičić', a brod je još uvijek u aktivnoj službi HRM pod istim imenom (i oznakom BŠ-72).
Mohorovičić je umro 1936. u Zagrebu, a pokopan je na groblju Mirogoju.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.01.17 18:57

BATISKAF USS TRIESTE

Leta 1960 je batiskaf USS Trieste postavil nov svetovni rekord, ko se je spustil do najnižje točke v Tihem oceanu. Sprva so izmerili, da so se spustili 10.916 metrov globoko, kasnejše raziskave pa so pokazale, da so se spustili v globino 10.911 metrov.

Dno Marijanskega karka sta leta 1960 pod ameriško zastavo dosegla švicarski znanstvenik Jacques Piccard (sin še bolj znanega Augusta Piccarda) in ameriški mornariški poročnik Donald Walsh v batiskafu Trieste, ki so ga (ob sodelovanju drugih podjetij) zgradili v nam bližnjem Tržiču (Monfalconu), v ladjedelnici Cantieri Riuniti dell Adriatico, kjer je od nekdaj zaposlenih tudi precej primorskih Slovencev.

Oceanografa in inženirja Jacques Piccard in Donald Walsh sta se dna največje globine morja dotaknila več kot pol stoletja pred režiserjem in raziskovalcem Jamesom Cameronom, ki je njun podvig brez napake ponovil.

Preden je batiskaf Trieste, ki se prav tako kot balon spušča in dviguje po načelu vzgona (balon v zraku, batiskaf v vodi), končal pri Američanih oziroma pri njihovem uradu za pomorske raziskave, sta se oče in sin Piccard z njim v Sredozemlju potopila večdesetkrat, v Neapeljskem zalivu na globino 3135 metrov. Američani so s svojo skupino inženirjev in znanstvenikov ter denarjem, brez katerega ne gre, raziskave pospešili, v Tihem oceanu so kmalu dosegli sedem tisoč metrov, bil je čas za dno vseh dnov.

Jeklena krogla pušča vodo

Devet let po odkritju oziroma izmeri raziskovalne ladje Challenger II, kako daleč, kako globoko je do prizemlja sveta, je bil batiskaf Trieste 23. januarja 1960 na Tihem oceanu, na območju globine več kot 11.000 metrov, nad Marijanskim jarkom. Tja ga je privlekla ladja ameriške mornarice, ki jo je spremljal rušilec. Morje je bilo nevarno razburkano, valovi visoki osem metrov, Jacques in Donald sta se vkrcala na krov batiskafa in razpravljala, ali naj se potopita ali ne. Piccard je odločil, da gresta. Ob 8 uri in 23 minut se je Trieste začel spuščati v globino, ob devetih je bil šele 240 metrov globoko.

Jacques je ocenil, da je treba hitrost potapljanja povečati, izpustil je nekaj bencina, ki je bil v komorah za vzgon, plovnost. V globini 305 metrov sta prižgala zunanji žaromet. Videti je bilo, kot da osvetljeni plankton sneži z dna, kot obrnjeni snežni metež. Ko sta ugasnila luči v kabini in reflektor, je bilo morje skozi line videti sivo-črne barve, v globini okoli 700 metrov je batiskaf zajela popolna, črna tema. Mrzla voda je ohladila notranjost, moža sta se dodatno oblekla in použila nekaj rebrc čokolade. V globini 1280 metrov je debelostenska jeklena krogla, v katero sta bila zaprta raziskovalca, začela rahlo puščati vodo, a nevšečnost ni trajalo dolgo.

Globlje, kot je visok Mount Everest

Pronicanje vode se je ponovilo in samo od sebe ustavilo še pri 6024 metrih. Batiskaf je bil kmalu nižje od sedem tisoč metrov, rekorda potopa številka 64. Živ človek ni bil še nikoli globlje! Nekaj čez enajsto je globinomer pokazal 8226 metrov. Začela ste se spraševati, kje je dno. Jacques je z izpuščanjem železnih kroglic obtežbe zmanjšal hitrost vožnje, če lahko tako rečemo, kmalu sta bila na globini v višini Mount Everesta, strehe sveta na 8843 metrih. Na poti v klet sveta sta prižgala žaromete, hitrost spuščanja še upočasnila na 30 centimetrov v sekundi. Reflektorji niso otipali nobenega življenja, ne majhnega ne velikega. Opoldne je Trieste prilebdel na 9450 metrov, Piccard je vključil sonarni instrument, ki je bil naravnan tako, da bi otipal dno, ko bi se mu približali na 180 metrov. Odboja ni bilo, napetost je naraščala, Trieste je tonil, kmalu je bil 10.668 metrov globoko. Oči članov posadke se niso odlepile od zaslona naprave. In res, končno je instrument zaznal odboj, do dna naj bi bilo samo še 77 metrov.

Nekaj minut pozneje se je batiskaf Trieste dotaknil tal. Uradna globina, ki sta jo tistega januarskega dne 1960 dosegla Jacques Piccard in Donald Walsh, je bila 10.919 metrov, kar je 21 metrov več kot v naslednjem stoletju in tisočletju Cameron, a v tem primeru nobena slava ni večja ali manjša. Ve pa se, kdo je bil prvi. Na teh globinah je pritisk več kot tisoč atmosfer.

Življenje je bila bolščeča riba

Trieste je ob dotiku s tlemi skalil vodo, kar je raziskovalca oviralo pri opazovanju. Kljub nevšečnosti je Piccard opazil ploščato ribo, ki je počivala na rjavo rumenem blatu. Bila je približno 30 centimetrov dolga in 15 centimetrov široka. Z vrha glave sta ji štrleli okrogli očesi, na dnu sveta je bilo kljub neznanskemu pritisku življenje. Da so tam globoko spodaj ribe, raki, črvi, morske zvezde in še kaj, so potrdila tudi poznejša fotografiranja iz robotskih plovil.

Raziskovalca sta na dnu ostala okoli 20 minut. Trieste se je vrnil na morsko gladino malo pred peto uro popoldne. Z njim tudi člana posadke. Jacques Piccard in Donald Walsh. Živa in zdrava. Oceanografa in inženirja sta pozneje sodelovala tudi pri drugih pomembnih oceanskih in podvodnih raziskovanjih ter doživela številne časti. Piccard je leta 2008 umrl, star 86 let, precej mlajši Walsh, rojen leta 1931, pa se kot svetovalec še ukvarja z morji in njihovimi skrivnostmi.

Osebna izkaznica zmagovalca

Batiskaf Trieste je bil dolg 15 metrov, v trupu pa je bilo prostora za 83 m³ bencina, ki je služil za vzgon, podobno kot pri balonih vodik ali topli zrak, in primerne zaloge zraka. Železna krogla za posadko, instrumente in upravljanje je imela premer 2,16 metra, izdelali so jo v Kruppovih železarnah. Prenesla je pritisk 1,25 tone na kvadratni centimeter, njene stene so bile debele 12,7 centimetra. Skupna masa krogle je bila 13 ton. Posadka je dihala zrak, ki je krožil in se filtriral, odvečni ogljikov dioksid pa se je izločal. Zrak je v prostor prihajal iz ločenih jeklenk pod pritiskom. Podoben sistem reciklaže zraka je še danes v uporabi v raketoplanih in skafandrih. Plovilo se je z električno energijo napajalo iz akumulatorjev.
http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/trzaska-podmornica-prva-na-dnu-sveta




                                             Batiskaf Trieste dvigujejo nazaj na matično ladjo


                                                             Načrt batiskafa Trieste leta 1959


                                         Jeklena Sfera za posadko na batiskafu Trieste

 
                                      Batiskaf Trieste v vojaškem muzeju ZDA                                                              Švicarska znamka


Zoran I: komentar modifikovan dana: 28.01.17 17:44; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   27.01.17 2:07

27. siječnja 1888. u SAD je osnovan National Geographic Society, jedna od najvećih neprofitnih znanstveno-obrazovnih organizacija na svijetu. Uz geografiju, bavi se poviješću, prirodnim znanostima, te očuvanjem povijesnih spomenika i zaštitom okoliša.
U početku je National Geographic Society bio elitni klub koji je okupljao znanstvenike i njihove bogate pokrovitelje koji su se zanimali za ekspedicije. 13. siječnja 1888. u klubu Cosmos u Washingtonu sastala se skupina od 33 istraživača i znanstvenika (geografi, geolozi, izumitelji, učitelji, pravnici, meteorolozi, kartografi, biolozi...), s ciljem osnivanja društva koje bi se bavilo širenjem i produbljivanjem znanja o geografiji. Sastavljen je statut društva i plan rada, te je društvo službeno počelo s radom na današnji dan.
Prvi predsjednik bio je pravnik Gardiner Greene Hubbard, a na tom ga je položaju 1897. naslijedio Alexander Graham Bell, izumitelj telefona. Sa svojim zetom Gilbertom Hoveyem Grosvenorom, prvim stalnim urednikom časopisa National Geographic, Bell je zaslužan za ideju masovnog korištenja fotografija za dočaravanje zanimljivih priča, te je časopis danas poznat upravo po svojim iznimno kvalitetnim fotografijama. Dostupan je na više od 40 jezika i mjesečno ima oko 60 milijuna čitatelja. Društvo pokriva druge medije, emitira na National Geographic Channelu, ima muzej u svom sjedištu u Washingtonu, a organizira i mnoge putujuće izložbe, npr. o kralju Tutankamonu, kulturnom blagu Afganistana, ili kineskim terakota vojnicima. Društvo je do sada dodijelilo više od 11.000 stipendija za znanstvena istraživanja i ekspedicije.



Osnivanje Društva National Geographic, slika iz 1963.

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   28.01.17 0:38

Pisac i matematičar, autor pustolovina male Alise, Lewis Caroll rodio se 27. siječnja 1832. u Daresburyju u sjeverozapadnoj Engleskoj. Pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson, izabrao je pseudonim prevođenjem svojih dvaju osobnih imena Charles Lutwidge na latinski kao Carolus Ludovicus, a zatim njihovom ponovnom anglizacijom. Obrazovao se na Oxfordskom sveučilištu gdje je kasnije predavao matematiku i logiku punih 26 godina. 1861. je postao i anglikanski svećenik.
Roman dječje fantastike 'Alisa u zemlji čudesa' ('Alice's Adventures in Wonderland') napisao je u prvoj polovini 1860-ih godina, na temelju priča koje je pripovijedao djevojčici Alice Liddell, kćeri prijatelja s Oxforda. Roman je postigao golem uspjeh što ga je potaklo pisanju i popularnog nastavka 'Alisa s one strane ogledala' ('Through the Looking-Glass, and What Alice Found There'). Knjiga sadrži i čuvenu besmislenu pjesmu 'Jabberwocky', odnosno 'Hudodrakija' u prijevodu Antuna Šoljana. Premda su knjige pisane za djecu, nesentimentalni humor, paradoksalna logika i duhovite igre riječima kojim obiluju postale su dijelom engleske kulturne baštine.
Napisao je i niz humorističnih pjesama, od kojih se ističe poema 'Lov na Snarka', i nekoliko matematičkih djela. Uz to bio je entuzijastičan i nadaren amaterski fotograf. Preminuo je 1898. u Guildfordu blizu Londona.
Zanimljivo - postoji medicinski sindrom 'Alisa u zemlji čudesa', a može se javiti kod 20% osoba koje boluju od jakih migrena. Sindrom se manifestira tako da osoba percipira predmete i ljude kao da su preveliki ili premaleni, kao da su dalje ili bliže nego što zapravo jesu. Mozak postaje preosjetljiv i stvara iluzije. U dnevnicima Lewisa Carolla zabilježeno je da je patio od jakih migrena, pa se smatra da su možda njegove migrene i iluzije inspirirale roman 'Alisa u zemlji čudesa' jer nema povijesnih zapisa koji bi pokazivali da je pisac ikad konzumirao psihodelične droge.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   28.01.17 18:03

CIRIL KOSMAČ

Na današnji dan leta 1980 je umrl scenarist, pisatelj in prevajalec Ciril Kosmač, ki se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Njegovo življenje so usodno zaznamovale izkušnje z italijansko fašistično ječo in prva ter druga svetovna vojna.

Zaradi sodelovanja v organizaciji TIGR je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti.
Nato je prebegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.
Zatem je odšel v Pariz (1938) in se pozneje preselil v London (1942), kjer je delal na radiu BBC. Leta 1944 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom.
Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU-ja. Štiri leta pozneje pa je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, za novelo Tantadruj je 1967. leta prejel nagrado Prix Italia, leta 1974 je dobil nagrado AVNOJ za pisateljsko delo, leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, ker je prej umrl v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.
Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je v glavnem kratko prozo in je s svojimi zgodbami arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik, predvsem z liki svojih del, kot so Tantadruj, očka Orel ali Črnilogar. Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v kar petnajst jezikov, romanu Pomladni dan pa pripisujejo velik vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Po njegovem scenariju je nastal tudi prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji.

* Tantadruj, 1959
* Iz moje doline: novele, 1958
* Balada o trobenti in oblaku, 1956/57
* Pot v Tolmin, 1953
* Pomladni dan, 1950 (Novi svet) in 1953 (v knjigi)
* Na svoji zemlji: scenarij, 1948
* Ocka Orel, 1946
* Sreca in kruh: novele, 1946
* Tistega lepega dne, 1938
* Življenje in delo Venca Poviškaja, 1937
* Gosenica, 1936
* Clovek na zemlji, 1935
* Hiša št. 14, 1934

»Zaprl sem oči, srce in vse telo pa mi je prepojilo tako močno čustvo mirne in čiste sreče, da sem si moral kar glasno povedati: "Doma sem vendar!..."« 
(Ciril Kosmač, Pomladni dan)

»Potok, ki je bil tudi mejnik med našim in sosedovim svetom, je tekel prav po sredini dolinice. Glasno je žuborel pod srebrnozelenim obokom košatih vrb, ki so rasle na obeh straneh ter nad njim prepletale svoje dolge, tanke veje. Čista voda se je živo prelivala med okroglimi, obrušenimi kamni, poraščenimi s temnozelenim mahom, ki je bil mehak in prijetno hladen.« 
(Ciril Kosmač, V gaju)

»In tako se je Martin Jakončič v mislih povrnil k svojemu mlinu. Ko je pred štiridesetimi leti odhajal z doma, je bil to majhen mlin na en kamen za krušno moko. Čepel je ob bregu, jez je bil lesen, segal je v reko skromen bran in skoraj po vsaki veliki povodnji so ga morali popravljati.« 
(Ciril Kosmač, Prazna ptičnica)

»Tako je minila pomlad. Prišel je čas košnje, najlepši čas. Najprej so kosili na travniku, kjer je bila najlepša trava.« 
(Ciril Kosmač, Pomladni dan)

»Življenje neizprosno teče svojo pot. Kakor Idrijca, je rekel in pokazal v reko. Tekla je po dolini, teče in bo tekla ... tudi, ko naše mame ne bo več. O, nikar ne misli, da se bo obrnila in začela teči nazaj proti Idriji!« 
(Ciril Kosmač, Pomladni dan)

»Ustavila sta se pred veliko košato dvonadstropnico z balkonom in kamnito ploščadjo.« 
(Ciril Kosmač, Prazna ptičnica)

»Železnica je bila stekla po dolini, ob cesti so nastale nove hiše, polja so bila očiščena vseh grmov in gozdovi niso več segali v temnozelenih klinih do reke.« 
(Ciril Kosmač, Prazna ptičnica)

»Na soškem bojišču je rohnela sedma ofenziva. S Krna so vso noč sikali ostri žarometi in pošteno rezali pobočja hribov. Pod bleščečimi ostrinami te luči, v temnih, razmočenih grapah in globelih, v samem črnem peklu pa je hrumela in se premetavala razburkana reka tisočev in tisočev oboroženih ljudi. In valovi te reke so pljuskali tudi k nam.« 
(Ciril Kosmač, Pomladni dan)

»Oče se je ustavil pri kapelici, ki je stala sredi starih kostanjev, in se ozrl po nebu. Začelo se je komaj zoriti.« 
(Ciril Kosmač, Pot v Tolmin


http://www.pir.sik.si/slo/prireditve/spominska-soba-cirila-kosmaca/ciril-kosmac
http://www.tpnasvojizemlji.si/_film_eng.html
http://www.primorske.si/Kultura/Primorski-konjicek/Brez-ljubezni-ni-nic--Tudi-pesmi-ne-.aspx



                                                                                     Ciril Kosmač


                                    Film Na svoji zemlji


                                                                   Ciril Kosmač s svojim psom
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   31.01.17 23:19

MATEJA SVET

Na današnji dan leta 1988 je po veleslalomski zmagi v Kranjski Gori Mateja Svet ugnala vse tekmice še v slalomu. Drugo mesto sta zasedli Švicarka Vreni Schneider in Avstrijka Roswitha Steiner. Obe sta zaostali za 60 stotink sekunde. To je bila edina zmaga Svetove v slalomih za svetovni pokal.

Še deset vratic do cilja. Dajmo, Mateja! Odlično ji gre. Kot naoljeno. Držimo pesti. Še malo. Gremo, gremo! In - uspelo ji je! Mateja je zlata. Mateja je svetovna prvakinja. Besede na poti do slalomske zmage v Vailu leta 1989. V letu nepremagljivosti. Zmagoslavja in blišča. Dokler se ni zatreslo. In že naslednje leto počilo. Zavoljo sporov. Nesoglasij. Nepremostljivih. Zato je prišlo slovo. Od belih aren. S povsem zabrisanimi sledmi.
http://www.delo.si/sport/zimski-sporti/mateja-svet-izgubila-sem-najvec-ceprav-sem-sama-odsla.html



                    Mateja Svet je pri komaj 22 letih končala svojo kariero


  Mateja Svet ob veleslalomski zmagi leta 1990 v Mariboru, druga Anita Wachter in tretja Maria Walliser


                                           Mateja Svet je na svetovnih prvenstvih osvojila 6 medalj

      
               Mateja Svet in Boris Strel leta 2006                                               Znamka Mateja Svet leta 1987


                                               Urška Hrovat in Mateja Svet v Mariboru leta 2007
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   01.02.17 0:50

Zaslugom svećenika i profesora Ivana Paštrića Split je 30. siječnja 1706. dobio prvu javnu knjižnicu.
Osnovana je u sklopu katoličkog sjemeništa te je imala oko 568 knjiga koje je darovao sam Paštrić rekavši da je "zbirka namijenjena sjemeništu i gradu Splitu".
Paštrićeva knjižnica je vremenom popunjavana knjigama drugih donatora, a danas splitska knjižnica posjeduje preko 50.000 knjiga. Od izvornih Paštrićevih knjiga sačuvala se četvrtina, odnosno oko 150-200 svezaka. Ova iznimno vrijedna zbirka, od početka nazvana Bibliotheca Pastritia, proglašena je pokretnim spomenikom kulture. U Riznici splitske katedrale čuva se i najstarija rukopisna knjiga-kodeks u RH, Splitski evanđelistar, procjenjuje se nastao u razdoblju od 7. do 9. stoljeća.
Ivan Paštrić rođen je u Splitu 1636. Bio je vrstan poznavatelj latinskog, grčkog, hebrejskog i sirijskog jezika. U Rimu i Veneciji bavio se pisanjem i izdavačkom djelatnošću, kao i lektoriranjem biblijskih jezika. Držao je katedru dogmatske teologije na Sveučilištu u Rimu, a priredio je i glagoljaško izdanje Brevijara (tiskan 1688.) i Misala. Nakon povratka u Split otvorio je sjemenište, a zatim i prvu javnu srednju školu s gimnazijom i teološkom i filozofskom naobrazbom.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   01.02.17 22:39

CLARK GABLE

Na današnji dan leta 1901 se je rodil ameriški filmski igralec Clark Gable. Uspeh v gledališču mu je leta 1931 prinesel prvo manjšo filmsko vlogo. Po številnih statiranjih in epizodnih vlogah je kot očarljivi gangster zablestel v filmu Svobodna duša. Sledila je vrsta vlog, v katerih se je z odločno domišljavo moškostjo, združeno z odkritosrčnostjo in brezbrižnostjo, priljubil tako ženskemu kot moškemu občinstvu. Za film Zgodilo se je neke noči je dobil oskarja, vrhunec kariere pa je dosegel z vojno epopejo V vrtincu.

V VRTINCU

"Odkrito povedano, draga moja, mi je prekleto vseeno," je leta 1939 v filmski klasiki V vrtincu Rhett Butler zabrusil Scarlett O'Hara. Scarlett v podobi Vivien Leigh je Rhetta (Clark Gable) na koncu maratonsko dolgega filma vprašala: "Kam naj grem? Kaj naj storim?" (če jo zapusti) in dobila navedeni odgovor. Citat (v izvirniku "Frankly, my dear, I don't give a damn"), ki ga je Ameriški filmski inštitut leta (AFI) leta 2005 razglasil za filmski izrek, ki je najbolj zaznamoval filmsko zgodovino, je ne le vseboval za tiste čase nezaslišano vulgaren izraz ("prekleto"), ampak je znamenit tudi zato, ker je Rhett z njim pokazal, da je dokončno obupal nad Scarlett.


                               Clark Gable in Jeanette MacDonald leta 1936 v filmu San Francisco


                            Clark Gable in Jean Harlow ter Myrna Loy v filmu Žena proti tajnici leta 1936


                                    Clark Gable in Vivien Leigh leta 1939


                          Clark Gable in Lana Turner v filmu Honky Tonk leta 1941

    
Clark Gable in Grace Kelly v filmu Mogambo leta 1953            Clark Gable in Doris Day na podelitvi oskarjev leta 1958


                       Clark Gable in Marilyn Monroe v filmu The MIsfits leta 1961
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   02.02.17 2:00

Tradicija duga gotovo devet i pol stoljeća ukinuta je u Mađarskoj 1. veljače 1946. godine ukidanjem Monarhije.
Ugarska je postala kraljevinom u ranom srednjem vijeku, krunidbom Stjepana I. Svetog (mađ. I. Szent István) za prvog ugarskog kralja na Božić 1000. godine, krunom koju mu je, prema predaji, poslao papa Silvestar II. (999.-1003.). Kroz povijest je značajna bila i tradicija Krune svetog Stjepana, zvane i Sveta kruna (mađ. Szent Korona), kojom su krunjeni gotovo svi ugarski kraljevi.
Nakon Prvog svjetskog rata i raspada Austro-Ugarske 1918. dinastija Habsburg-Lothringen bila je svrgnuta s vlasti, no u Mađarskoj je već 1920. obnovljena ustavna monarhija. Ipak, pobjedničke sile iz Prvog svjetskog rata, kao i neki čimbenici u Mađarskoj nisu dopuštali povratak cara Karla I. Habsburškog (u Mađarskoj se nazivao kralj Karlo IV. Ugarski, mađ. IV. Károly) u zemlju. Tako je Mađarska postala svojevrsnom kraljevinom bez kralja. Država je nosila naziv Kraljevina Mađarska (mađ. Magyar Királyság), no u njoj nije bilo kralja, nego je vršenje funkcije šefa države povjereno admiralu Miklósu Horthyju koji je imao titulu regenta tj. namjesnika. Dakle, četvrt stoljeća Mađarska je bila monarhija bez kralja kojom je upravljao admiral bez mornarice.
Horthy je izgubio vlast tijekom Drugog svjetskog rata pod pritiskom Adolfa Hitlera, a na vlast je došla pronacistička stranka Strelastog križa. Nakon završetka Drugog svjetskog rata nastalo je turbulentno razdoblje i tek je navedenog datuma službeno ukinuta Kraljevina Mađarska. Država je pretvorena u republiku, a komunisti su u njoj sve više preuzimali vlast. 1949. republika je pretvorena u Narodnu republiku kao komunističku tvorevinu unutar sovjetskog istočnog bloka.



Grb Mađarske (s anđelima) od 6.11.1915. do 29.11.1918. i od kolovoza 1919. do sredine 1946.

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   03.02.17 18:36

Još od 972. godine Dubrovčani 3. veljače slave sv. Vlaha kao svojeg zaštitnika.
Toga dan pada blagdan sv. Vlaha, koji je poznat i kao sv. Blaž (od latinskog Sanctus Blasius). Dubrovački naziv Vlaho je nastao od grčke varijante Vlasios. Sveti Blaž ili sveti Vlaho (? - oko 316.) je bio liječnik, biskup i svetac, a rodio se u današnjem gradu Sivas u središnjoj Turskoj.
Štovanje sv. Vlaha u Dubrovniku povezuje se s njegovom pomoći gradu tijekom mletačkog napada. Prema legendi iz 15. stoljeća nakon što su pokorili Neretljane 971. godine Mlečani su naumili osvojiti i Dubrovnik. Pobožnom svećeniku Stojku, župniku crkve sv. Stjepana, ukazao se sv. Vlaho i upozorio ga na namjere Mlečana. Zahvaljujući upozorenju branitelji su spremni dočekali neprijatelja te ih odbili oštetivši im brodove. Uvidjevši da im zasjeda nije uspjela, Mlečanii su se otisnuli na pučinu i pobjegli. Dubrovčani su prepoznali svoje oslobođenje kao osobitu milost sv. Vlaha i odredili ga za svoga zaštitnika.
Otada je proslava sv. Vlaha blagdan svih stanovnika Grada i kasnije Dubrovčke Republike. Da bi svi mogli sudjelovati, uvedena je Sloboština Sv. Vlaha, dan kada je svaki prekršitelj, kažnjenik i prognanik mogao 2 dana prije i 2 dana poslije blagdana slobodno doći u Grad, a da ga nitko nije smio pozvati na odgovornost (ta se sloboština kasnije proširila na 7 dana prije i 7 dana poslije blagdana). Od 2009. godine dubrovačko je slavljenje sv. Vlaha (Festa Svetog Vlaha) upisano na listu UNESCO-ve nematerijalne kulturne baštine.
Inače, sv. Vlaho (Blaž) je poznat i kao pomoćnik i zaštitnik, tako da je svrstan u posebnu skupinu nazvanu Četrnaest svetih pomoćnika. Na njegov blagdan se obavlja blagoslov grla. Svećenik s dvjema svijećama pristupi vjerniku i moli: "Po zagovoru sv. Blaža, biskupa i mučenika, oslobodio te Bog od bolesti grla i svakog drugog zla!" Blagoslov se temelji na predaji po kojoj je sv. Blaž svojim blagoslovom spasio dječaka kome je u grlu zapela riblja kost



Na dubrovačkim zidinama nalaze se svečevi kipovi, a podignuta je i crkva svetog Vlaha

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   03.02.17 21:56

POLDE BIBIČ

Na današnji dan leta 1933 v Mariboru se je rodil Polde Bibič, legendarni slovenski filmski in gledališki igralec, dobitnik Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana, je v svoji dolgoletni karieri ustvaril več kot 30 filmskih in 150 gledaliških vlog, sodeloval pa je tudi pri več kot 400 radijskih igrah.
Kljub mogočni pojavi - kdo se ga le ne bi spominjal kot Bedanca iz Kekčevih ukan - se je Polde Bibič vsem, ki so ga poznali, v spomin zapisal, z besedami Franceta Vurnika, "kot igralec širokega karakternega obsega in za možatost nenavadno tople človečnosti".
Poznejši igralec, pedagog in publicist se je 3. februarja 1933 rodil v Mariboru. Leta 1961 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, svojo igralsko pot pa je začel že prej, leta 1957, na odru osrednjega slovenskega gledališča. Ljubljanski Drami je ostal zvest tudi po uradni upokojitvi leta 1995, čeprav je redno gostoval tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, hkrati pa nastopal v tržaškem in v eksperimentalnih gledališčih.

Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bil profesor za dramsko igro, vrsto let pa je bil tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Zadnja leta je preživel v Centru starejših Medvode, umrl pa je 13. julija 2012.
Bibičev igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, več kot 200 radijskih iger, nastopil je v 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1985), Župančičevo nagrado (1974), srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Sterijevo nagrado v Novem Sadu (1984).

Od doline šentflorjanske do mesta Goga
Čeprav mu niso bila tuja dela iz svetovne dramske zakladnice, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del; med drugim je igral v Cankarjevih dramah Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Za narodov blagor in Hlapec Jernej, Kreftovih Kranjskih komedijantih, Grumovem Dogodku v mestu Gogi, Strniševih Žabah, Zajčevem Vorancu in Jančarjevem Velikem briljantnem valčku.
Širša slovenska javnost si ga bo seveda zapomnila po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča - Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987) - ter v filmih Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) in Let mrtve ptice (1973) Živojina Pavlovića.
Umrl je 13. julija 2012 v Ljubljani.

FILMI

* Trenutki odločitve - 1955
* Dobro morje - 1958
* Dobri stari pianino - 1959
* Balada o trobenti in oblaku - 1961
* Samorastniki - 1963
* Zarota - 1964
* Ne joči, Peter - 1964
* Zgodba, ki je ni - 1967
* Grajski biki - 1967
* Na papirnatih avionih - 1967
* Kekčeve ukane - 1968
* Poslednja postaja - 1971
* Mrtva ladja - 1971
* Cvetje v jeseni - 1973
* Begunec - 1973
* Let mrtve ptice - 1973
* Pomladni veter - 1974
* Strah - 1974
* Bele trave - 1976
* Vdovstvo Karoline Zašler - 1976
* Iskanja - 1979
* Boj na požiralniku - 1982
* Razseljena oseba - 1982
* Dih - 1983
* Trije prispevki k slovenski blaznosti - 1983
* Veselo gostivanje - 1984
* Dediščina - 1984
* Heretik - 1986
* Moj ata, socialistični kulak - 1986
* Reminghton - 1988
* Ječarji - 1990
* Ruševine - 2005
* Srečen za umret - 2013



                                Polde Bibič kot Bedanec v Kekčevih ukanah leta 1968


                                                                 Poslednja postaja - 1971


                                              Cvetje v jeseni - 1973


                                            Let mrtve ptice - 1973


                                    Moj ata, socialistični kulak 1987


                                                         Gledališki in filmski igralec Polde Bibič


                         Polde Bibič na protestnem shodu leta 2009 - "Nočemo gensko spremenjene prehrane"


     Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani
Na vrh Go down
jozl52
Mladji Vodnik
Mladji Vodnik


Broj komentara : 309
REPUTACIJA : 14
Član od : 2016-09-07
Dob : 65
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   04.02.17 13:40

NA DANAŠNJI DAN

Simbol kapitalizma sredi svetovne prestolnice komunizma

Na današnji dan leta 1990 so v Moskvi, takrat še prestolnici komunistične Sovjetske zveze, odprli prvo restavracijo verige hitre prehrane McDonald's.

V komunističnih Vzhodni Evropi je McDonald's poleg kokakole, kavbojk in rock glasbe veljal za enega od najbolj značilnih simbolov oziroma ikon kapitalističnega Zahoda.

Kokakola kot simbol ameriškega imperializma

Kokakolo so sovjetski komunisti razglasili za "simbol ameriškega imperializma" (uradno so kokakolo v Sovjetski zvezi lahko pili od leta 1985, prej so Američani posebej za Sovjete ustekleničevali tako imenovano White Coke).

S sladko osvežilno pijačo pa so tesno povezani tudi McDonald'sovi hamburgerji. Zato ne preseneča, da se je nekaj let po tem, ko so Sovjeti lahko začeli piti uradno kokakolo, v komunistično državo, kjer se je propadla komunistična ideologija začela počasi poslavljati, uspelo prebiti tudi
najbolj znani verigi s hitro prehrano.

https://www.youtube.com/watch?v=newRbaPkkao
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   04.02.17 13:42

BERT SOTLAR

Na današnji dan leta 1921 se je v Kočevju rodil gledališki in filmski igralec Bert Sotlar. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega zvočnega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki
Njegova prva filmska vloga je bila interpretacija Izidorja, v danes fragmentarno ohranjenem filmu Visoška kronika (1950), nato pa igral glavno vlogo v srbskem celovečernem filmu Jezero.
Poleg številnih priznanj je igralec Bert Sotlar prejel Zlato areno 1957, za vlogo Ne okreči se sine,
leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan, leta 1984 še priznanje Metoda Badjura, Celje, za vlogo Primaša Tompe v Veselem gostovanju.
Nastopil je tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih Svet na Kajžarju, Ne joči, Peter, Tistega lepega dne, Lucija, Tri četrtine sonca in Deseti brat.

FILMI

* Svet na Kajžarju - 1952
* Tri zgodbe - 1955
* Trenutki odločitve - 1955
* Ne okreči se sine - 1955
* La strada lunga un Anno - 1958
* Rafal u nebo - 1958
* Dobri stari pianino - 1959
* Tri četrtine sonca - 1959
* Square of Violence - 1961
* Tistega lepega dne - 1962 (Štefuc)
* Kozara - 1963
* Srečno, Kekec - 1963 (Kekčev oče)
* Ne joči, Peter - 1964 (Lovro)
* Double Circle - 1965
* Lucija - 1965
* Cvetje v Jeseni - 1973 (kmet Presečnik)
* Sutjeska - 1973
* Idealist - 1976
* Četiri dana do smrti - 1976
* To so gadi - 1977 (stari Štebe)
* Sudbine - 1978
* Draga moja Iza - 1979
* Deseti brat - 1982
* Kiklop - 1982
* Boj na požiralniku - 1982 (Dihur)
* Veselo gostivanje - 1984
* P.S.(Post scriptum) - 1988

SERIJE

* Bratovščina Sinjega galeba - 1969 (Ante)
https://www.youtube.com/watch?v=gy8GL_fnpH4
https://www.youtube.com/watch?v=N8Yvx0kz6_c
https://www.youtube.com/watch?v=0CXHKUfyRV8
https://www.youtube.com/watch?v=8lLgnD8ZQPE
https://www.youtube.com/watch?v=LLGWRvEl21o
https://www.youtube.com/watch?v=0ZIygG3VDuc
https://www.youtube.com/watch?v=RC9nkc28Pfc
https://www.youtube.com/watch?v=N3KdZmrsFDg

http://www.mojvideo.com/video-bratovscina-sinjega-galeba/802e4353a7e5ad6f24c3


                                         Svet na Kajžarju - 1952


                                                                     Bert Sotlar - 1958


                                  Tistega lepega dne - 1962


                                        Kozara - 1963


                                            Ne joči, Peter - 1964

                
              1955                                 1963                                    1973                                 1977                                      Znamka 2014
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   06.02.17 19:01

BOB MARLEY

Na današnji dan leta 1945 se je rodil Bob Marley, jamajški pevec, kitarist ter frontman zasedbe Bob Marley & The Wailers.

http://www.bobmarley.com/
http://www.bobmarley.com/history/
http://www.bobmarley.com/charity/
http://www.bobmarley.com/marley70-blog-series/
http://www.bobmarley.com/share1love/
http://www.bobmarley.com/media/
http://www.bobmarley.com/news/
http://www.bobmarley.com/tour-history/
http://www.bobmarley.com/web-store-under-construction/
http://www.bobmarley.com/family/

https://www.youtube.com/watch?v=2XiYUYcpsT4
https://www.youtube.com/watch?v=jGqrvn3q1oo
https://www.youtube.com/watch?v=S3UqvWk8-uw
https://www.youtube.com/watch?v=S5FCdx7Dn0o
https://www.youtube.com/watch?v=vdB-8eLEW8g
https://www.youtube.com/watch?v=oFRbZJXjWIA
https://www.youtube.com/watch?v=uHZXvtfFzdE
https://www.youtube.com/watch?v=R8GCc8OhTz8
https://www.youtube.com/watch?v=sak3QDH7_pg
https://www.youtube.com/watch?v=amGI5T0JGDc
https://www.youtube.com/watch?v=0Pgm0ARFkB4
https://www.youtube.com/watch?v=tJDMaAb1gsc
https://www.youtube.com/watch?v=inWHusa6tso
https://www.youtube.com/watch?v=M99nzyiS830
https://www.youtube.com/watch?v=pxlWsrKbWRs
https://www.youtube.com/watch?v=QMS5vKarzO0
https://www.youtube.com/watch?v=zvVles_EqXU
https://www.youtube.com/watch?v=yLuHE-82o40
https://www.youtube.com/watch?v=Z0lufcRgZlA
https://www.youtube.com/watch?v=UMBlMMGxfpw
https://www.youtube.com/watch?v=mgRm1ISlw_A
https://www.youtube.com/watch?v=8WQVb_nuKvs
https://www.youtube.com/watch?v=_2FT5Ya2xYM
https://www.youtube.com/watch?v=zaGUr6wzyT8
https://www.youtube.com/watch?v=F69PBQ4ZyNw
https://www.youtube.com/watch?v=loFDn94oZJ0


                                                           Bob Marley


                                                                    Bob Marley


Zoran I: komentar modifikovan dana: 10.02.17 0:18; prepravljeno ukupno 8 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   06.02.17 19:34

Američki predsjednik, konzervativac Ronald Reagan, rodio se 6. veljače 1911. na američkom Srednjem Zapadu, u gradu Tampicu, savezna država Illinois.
Po ocu je bio irskog podrijetla, a prezime Reagan nastalo je od irskog prezimena O’Regan. Ronaldov pradjed Michael pripadao je prvoj generaciji obitelji koja se doselila u Ameriku polovinom 19. stoljeća. Majka mu je bila škotskog porijekla i prezbiterijanka po vjeri, pa je iako kršten kao katolik, pod utjecajem majke prihvatio prezbiterijanstvo. U mladosti je otišao u Kaliforniju i ondje započeo filmsku karijeru. Prvu pravu ulogu imao je 1937. u filmu 'Love Is on the Air'. Pokazao se prilično dobrim pa je do kraja 1939. nastupio u 19 filmova, te je glumio primjerice s Humphreyjem Bogartom, Errolom Flynnom i Bette Davis.
Reaganova uspješna filmska karijera prekinuta je na određeno vrijeme nakon što su SAD ušle u Drugi svjetski rat. Mobiliziran je, a 1942. stavljen je u posebnu vojnu jedinicu koja se bavila snimanjem propagandnih filmova (tzv. First Motion Picture Unit). U istoj je jedinici bio i Clark Gable, a zapovjednik je bio Jack Warner (jedan od braće Warner iz kompanije Warner Bros.). Tijekom rata Reagan je napredovao do čina satnika. Nakon rata nastavio je civilnu filmsku karijeru, a postao je i predsjednik Američkog udruženja glumaca (Screen Actors Guild). I njegova supruga Nancy Reagan bila je filmska glumica, a u nekim su filmovima i zajedno nastupali.
Nakon filmske karijere ušao je u aktivnu politiku. Početkom 60-tih prešao je iz Demokratske u Republikansku stranku te 1966. pobijedio na izborima za guvernera Kalifornije. Na predsjedničkim izborima godine 1980. uvjerljivo je pobijedio demokratskog predsjednika Jimmyja Cartera, koji se borio za svoj drugi mandat, postavši time najstarijim izabranim američkim predsjednikom. Godine 1984. uvjerljivo je osvojio i drugi predsjednički mandat.
Njegovu vladavinu obilježilo je smanjenje poreza i izdataka savezne vlade, povećanje vojne potrošnje i iniciranje uspostave tzv. proturaketnoga obrambenog štita, vojna intervencija na Grenadu 1983. i pokušaj rušenja protuameričkoga režima u Nikaragvi. U vrijeme prvog mandata zaoštrio je politiku prema SSSR-u i pojačao utrku u naoružanju čime je sovjetska država dovedena na rub bankrota. Poznata je njegova rečenica u kojoj je SSSR nazvao 'Carstvom zla'. U drugom mandatu našao je zajednički jezik sa sovjetskim reformatorom Mihaelom Gorbačovom, što je dovelo do potpisivanja nekoliko sporazuma o smanjenju naoružanja te postupnom kraju Hladnog rata.
Iako je njegovih osam godina na čelu SAD-a bilo puno kontroverzi, Reagan je u očima Amerikanaca jedan od najpopularnijih predsjednika u povijesti. Svojim je stilom vladanja pridonio reafirmaciji predsjedničke funkcije nakon duljega kriznog razdoblja.
Umro je 2004. u Kaliforniji, u dobi od 93. godine, nakon što je godinama bolovao od Alzerheimove bolesti.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   07.02.17 18:47

7. veljače 1688. rođena je Marie Luise von Hessen-Kassel (Marija Lujza od Hessen-Kassela), žena od koje potječu svi današnji europski monarsi.
Rodila se u Kasselu, glavnom gradu landgrofovije Hessen-Kassel, koja je u to doba bila faktički nezavisna država unutar Svetog Rimskog Carstva. Njen otac Karlo Hessen-Kassel bio je vladar te države, a po majci je Marija Lujza dijelom potjecala i od Barbare Celjske (1392-1451, kćeri hrvatskog bana Hermana II. Celjskog i grofice Ane von Schaunberg), hrvatsko-ugarske kraljice i carice Svetog Rimskog Carstva, žene rimsko-njemačkog cara, hrvatsko-ugarskog i češkog kralja Žigmunda Luksemburškog (1368-1437).
Marija Lujza udala se za princa Ivana Vilima Frisa (Johan Willem Friso) iz dinastije Oranje-Nassau, koji je bio vladar Nizozemske. Ivan Vilim Friso i Marija Lujza danas su najbliži zajednički preci svih vladajućih europskih monarha, a i mnogih pretendenata na prijestolja ukinutih monarhija (poput Austro-Ugarske Monarhije, Njemačkog Carstva, Ruskog Carstva, Kraljevine Grčke, Kraljevine Bavarske, Kraljevine Jugoslavije itd.). Primjerice, britanska kraljica Elizabeta II. potječe od Marije Lujze od Hessen-Kassela po svojoj baki Mariji od Tecka (Queen Mary, 1867-1953), s tim da ih dijeli čak osam naraštaja.



Marie Luise von Hessen-Kassel (1688-1765), slikar Johann Philipp Behr (1704-1756)

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.02.17 0:08

FRANCE PREŠEREN

Na današnji dan leta 1849 je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.
Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
Na osrednji proslavi Prešernovega dne podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja - Prešernove nagrade. Sklep o podeljevanju je ljubljanski mestni svet sprejel leta 1938, prve pa so bile podeljene že naslednje leto. Dobili so jih: Miško Kranjec za roman Kapitanovi, Alojz Gradnik za pesniško zbirko Večni studenci in Stanko Cajnkar za dramo Potopljeni svet.

France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.
Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Po njej je končal še dva letnika tedanje "filozofije", priprave na univerzitetno šolanje. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. A vseeno je šest let pozneje študij dokončal, potem pa se je zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju kot odvetniški pripravnik.
V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat, in sicer 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.
Leto pozneje je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju Blažu Crobathu. Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv.
Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke - Terezijo (15. oktober 1839-14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842-3. december 1917) in Franca (18. september 1845-17. avgust 1855). Zaradi številnih izgub - smrti Andreja Smoleta in Čopa ter poroke Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.
Pesnikov opus delimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.

http://www.srebrnik.si/srebrniki/zgodba-o-srebrniku/


  
                                                France Prešeren                                                                                        Rokopis Zdravljica št.4 leta 1844

  
                                           Sonetni venec leta 1834                                                                       Krst pri Savici leta 1836

       
                               Poezije Dr.Franceta Prešerna iz leta 1947                                                     1 Lipa - 29.11.1989

 
     Naslovnica šestega zvezka Slovenske Gerlice, ki vsebuje še preostalih osem Maškovih uglasbitev               1.naložbeni srebrnik Dr.France Prešeren 999/1000
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.02.17 17:15

Francuski pisac Jules Verne, slavan po svojim djelima 'Put oko svijeta u 80 dana', '20.000 milja pod morem', 'Put u središte Zemlje' i 'Put na Mjesec', rođen je u Nantesu 8. veljače 1828.
Danas je najprevođeniji autor na svijetu nakon Agathe Christie. Neke njegove ideje, primjerice svemirska putovanje i podmornice, uvelike su prethodile svojem vremenu pa ga zovu i ocem znanstvene fantastike.
Verne je diplomirao pravo u Parizu, a u početku se bavio kazalištem napisavši niz operetnih libreta. Zatim su njegovu maštu zaokupila znanstvena otkrića, daleke zemlje, smione plovidbe, istraživački podvizi. Prvi veliki uspjeh postigao je pustolovnim romanom 'Pet tjedana u balonu', kojim je započeo niz od ukupno 62 romana pod zajedničkim naslovom 'Neobična putovanja'. Osim nabrojanih u ovaj niz pripadaju i 'Djeca kapetana Granta', 'Plutajući grad', 'Tajanstveni otok', 'Carev glasnik', 'Petnaestogodišnji kapetan', 'Matijaš Sandorf' (s radnjom u Istri), 'Dvorac u Karpatima', 'Ledena sfinga' i drugi.
Jedan Verneov roman ostao je preko 100 godina skriven od očiju publike. Još 1863. napisao je roman 'Pariz u 20. stoljeću', u kojem je predočio moderne ideje poput kompjutora, kalkulatora, nebodera i svjetske komunikacijske mreže (slične internetu), no nakladnik ga nije htio objaviti jer je mislio da je roman previše pesimističan. Verne je spremio rukopis romana u sef, gdje ga je otkrio njegov praunuk 1989. Tako je taj roman objavljen prvi put tek 1994., 89 godina nakon smrti autora, a umro je 24. ožujka 1905. u Amiensu.


Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik
Vodnik
avatar

Broj komentara : 439
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.02.17 23:46

XIV.ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V SARAJEVU

Na današnji dan leta 1984 je bila v Sarajevu otvoritev XIV zimskih olimpijskih iger.

Radio Sarajevo se na svoji spletni strani spominja otvoritve zimskih olimpijskih iger, na katerih so nastali številni takratni rekordi. V šestih športih in desetih disciplinah se je med 8. in 19. februarjem 1984, torej pred natanko 33. leti, pomerilo 1272 športnikov iz 49 držav, skupno pa je bilo izvedenih 39 tekmovanj. Mednarodni olimpijski komite je Sarajevo za prizorišče XIV olimpijskih iger izbral že leta 1978, ko so se za izvedbo potegovali še japonski Sapporo ter švedski mesti Falun in Göteborg.
V priprave in organizacijo je bilo vloženih veliko finančnih sredstev, gradile so se ceste, hotelski kompleksi, športni centri, žičnice, našteva Radio Sarajevo in še, da je dva dni pred prižigom olimpijskega ognja padel sneg, ki je na noge dvignil delavce in vojsko, športnike in prebivalce. Vsi so v roke vzeli lopate in počistili mesto.

Sarajevske olimpijske igre pa smo si zapomnili tudi po temu, da je naš slovenski alpski smučar Jure Franko osvojil srebrno medaljo v veleslalomu. To je bila tudi prva medalja, ki jo je Jugoslavija osvojila na zimskih olimpijskih igrah. Franka so na smučišču navijači bodrili s transparenti, na katerih je pisalo: "Više volimo našeg Jureka nego domaćeg bureka" (Raje imamo Jureta, kakor domači burek).

To je bilo 14.februarja 1984 je Jure Franko osvojil prvo medaljo za Slovenijo pod jugoslovansko zastavo na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Na veleslalomski tekmi je osvojil srebrno kolajno.


Zmagal je Švicar Max Julen. Franko je zaostal 23 stotink, Andreas Wenzel iz Liechtensteina pa na 3. mestu za 57 stotink. Slovenski uspeh sta dopolnila Boris Strel na 5. in Bojan Križaj na 9. mestu. Na tekmah svetovnega pokala Franko nikoli ni bil tako visoko, ima pa tri tretja mesta iz olimpijske zime 1983/84.

Vihravi Jure je bil po prvi vožnji četrti, v drugo pa je napadel na vso moč. Izšlo se je in s srebrno medaljo se je vpisal med legende jugoslovanskega športa. Nepozabni bodo ostali posnetki slavja in podelitev medalj, kjer je Jure nasmejan do ušes in z malce majavim korakom stopil na drugo stopničko, v ozadju pa je občinstvo vpilo: "Jugoslavija, Jugoslavija, mi smo Titovi, Tito je naš ..."


Devetnajstega februarja je takratni predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaran na zaključni slovesnosti dejal, da je bilo Sarajevo najboljši organizator zimskih olimpijskih iger dotlej. Še danes se mnogi z nostalgijo spominjajo športnih dogodkov.

https://www.youtube.com/watch?v=hysPKD7rDgc
https://www.youtube.com/watch?v=Ik14V4WWuKQ
https://www.youtube.com/watch?v=SvMOcQwtYWc
https://www.youtube.com/watch?v=u8hbetle9O8
https://www.youtube.com/watch?v=U8WGhCMfC94
https://www.youtube.com/watch?v=n15tLDqUh5U
https://www.youtube.com/watch?v=cv9cj6ib7q4
http://www.radiosarajevo.ba/metromahala/teme/lijepo-je-bilo-u-sarajevu-olimpijada-je-najljepse-sto-se-dogodilo-ovom-gradu/253054


  
                                        Otvoritev Olimpijskih iger v Sarajevu                                                                            Zlatnik Josip Broz Tito 5.000 din


                                Odprtje XIV.zimskih Olimpijskih iger v Sarajevu leta pred 33 leti

  
                                           Legendarni Vučko                                                                         ZOI Sarajevo 84                        Zbirka srebrnikov za 100, 250, 500 din ZOI Sarajevo 1984



  
                                                                Olimpijski skakalnici 
                                           

                                      Jure Franko osvojil prvo srebrno medaljo za Jugoslavijo


                                              Smučarske legende in trenerji spet skupaj


Zoran I: komentar modifikovan dana: 15.02.17 17:13; prepravljeno ukupno 4 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 20645
REPUTACIJA : 555
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.02.17 2:01

Prvo međunarodno natjecanje u tenisu između muških nacionalnih reprezentacija - Davis Cup održano je 9. veljače 1900.
Dobilo je ime po budućem američkom generalu, ministru obrane i guverneru Filipina Dwightu Filleyu Davisu koji je kao student osmislio pravila turnira i vlastitim novcem kupio trofej izrađen od pravog srebra (platio ga je 1000 dolara).
Davis je s još trojicom studenata s Harvarda 1899. pokrenuo ideju o susretu s britanskim studentima. Susret je održan sljedeće godine u Longwood Cricket Clubu u Bostonu, a Amerikanci su iznenadili goste iz Britanije pobjedivši sa 3-0. Kapetan SAD-a bio je sam Davis. Upravo je taj meč poslužio kao model za buduće natjecanje koje se isprva zvalo International Lawn Tennis Challenge. Od 1904. natjecanju su pristupile teniske reprezentacije drugih zemalja, najprije Francuska i Belgija, od 1905. Austrija i Australoazija (kombinirani sastav Australije i Novog Zelanda), a vremenom i mnoge druge zemlje. 1981. predstavljen je format Davis Cupa koji je i danas važeći: u Svjetskoj grupi svake godine se 16 reprezentacija bori za trofej. Ostale reprezentacije podijeljene su po grupama u regionalne Zone u kojima imaju priliku napredovati ili pak ispasti u niži rang.
Reprezentacije se natječu u kup-sistemu igrajući tijekom četiri vikenda svake godine. Natjecanje između timova se sastoji od 3 - 5 mečeva. Prvi dan (petak) igraju se dva singla, drugi dan meč parova, dok su trećeg dana na programu ponovo 2 pojedinačna meča, s tim da se oni mogu i otkazati ako jedna ekipa već nakon susreta parova dođe do nedostižnih 3-0. Ipak, to se rijetko događa, a izbornici (u ovom slučaju) obično daju priliku mlađim ili slabijim tenisačima kako bi stekli iskustva. Tim koji osvoji tri meča se smatra pobjednikom, a mečevi se igraju na tri dobijena seta osim u slučaju kad je pobjednik već poznat. Tada se preostali meč(evi) igraju na 2 dobijena seta.
Danas se u Davis Cupu natječe više od 130 nacionalnih momčadi.

Zemlje pobjednice Davis Cupa od 1972. do 2016.





Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Vidi prethodnu temu Vidi sljedeću temu Na vrh 
Stranica 31/36Idi na stranicu : Previous  1 ... 17 ... 30, 31, 32 ... 36  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: