FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
"Sad kad razmišljam o JNA, mislim da najveći benefit te službe nije ležao u tome da se mladost obuči za oružani sukob, već u ovome čemu danas forum služi – da se ljudi iz raznih krajeva, koji dolaze iz drugačijih kultura, upoznaju, druže, uče jedni od drugih, da se sprijatelje i na taj način prihvate različitost". član: Zoran108

Share | 
 

 Na današnji dan

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 20 ... 36, 37, 38, 39, 40  Next
AutorPoruka
Sloba1
Podporučnik
Podporučnik
avatar

Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 1450
REPUTACIJA : 24
Član od : 2014-12-21
Dob : 54
M(j)esto Petrovaradin

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   14.11.17 10:43

@vladimir (citat):
ovo bi trebao biti dan zalosti za srpski narod. gledam danas tv ostrvo Vido ili ostrvo smrti,Krf -ostrvo nade ,Solun vojnicko groblje.Kjmakcelan vrata slobode . 5000 poginulih, kosturnica,grob do groba. I tako dalje. koliko je ovaj srpski narod dao zivota za slobodu svih naroda na podruciju ex.YU.Kako nam je to vraceno 1941 ili 1991. to je stvarno strasno.
Obeležava se nešto a za to nešto više od milion srba je dalo život.
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   14.11.17 20:42

JAWAHARLAL NEHRU

Na današnji dan leta 1889 se je v Alahabadu rodil pomemben indijski voditelj Jawaharlal Nehru. Izoblikoval je tako imenovano indijsko pot v socializem in bil eden izmed utemeljiteljev Gibanja neuvrščenih.


                                              Jawaharlal Nehru in Mahatma Gandhi


                                      Jawaharlal Nehru in hčerka Indira Gandhi


            Ob državniškem obisku Jaqueline Kennedy, Jawaharlal Nehru, Indira Gandhi in John Kennedy


                       Gamal Abdel Naser, Džavaharlal Nehru in Josip Broz Tito leta 1956 na Brionih


          Gamal Abdel Naser, Džavaharlal Nehru in Josip Broz Tito leta 1956 na Brionih

    
                     Naslovnica Time - 17.oktober 1949                                                     Naslovnica Time - 24.avgust 1942

  
                             50 Paise                                                            Ob 100.letnici rojstva
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.11.17 15:40

RMS QUEEN ELIZABETH

Na današnji dan leta 1968 se je na svojo zadnjo plovbo odpravila ladja Queen Elizabeth, največja čezoceanska potniška ladja.
RMS Queen Elizabeth je bila oceanska linijska ladja, ki jo je zgradil ladjedelničar John Brown and Company za družbo Cunard Line. V uporabo je vstopila leta 1940, sprva se je uporabljala za prevoz vojakov.

Dolžina: 312 m
Širina: 36 m
Višina: 71 m
Teža: 83.673 ton
Pogon: parne turbine - 160.000 hp - 120 MW s štirimi propelerji
Ugrez: 12 m
Potniki: 2.283


                                                               Lepotica RMS Queen Elizabeth


                                                                                RMS Queen Elizabeth

    
Leta 1942 vozi britanske vojake                                                   Razglednica RMS Queen Elizabeth


                                    Uničujoč požar 7.januarja 1972 na RMS Queen Elizabeth v Hong Kongu


                      RMS Queen Elisabeth se je prevrnila po uničujočem požaru


Zoran I: komentar modifikovan dana: 15.11.17 19:56; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
jozl52
Mladji Vodnik
Mladji Vodnik
avatar

Broj komentara : 391
REPUTACIJA : 21
Član od : 2016-09-07
Dob : 66
M(j)esto kočevje

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.11.17 16:32

iz filma "turneja" (mislim, da je to ta) krasna scena, ko vojak / vojnik (oblast, moč (snaga) med, življenjem in smrtjo) vpraša: ko je tu djavaharlal..., ma najprej te zmazi/strava, potem se pa nasmeješ, hvala bogu (je vedel/znao kdo je to)...
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   16.11.17 19:50

BELI TARTUF za 75.000 €



                                    Beli tartuf je tehtal okoli 850 gramov

Kupec iz Hongkonga je na včerajšnji dražbi za okoli 850-gramski gomolj belega tartufa odštel kar 75.000 €. Dražba je potekala v dvorcu Grinzane Cavour v italijanski deželi Piemont.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Isabelle Gianicolo z Nacionalnega študijskega centra za tartufe, je šlo za dobrodelno dražbo, zato dosežena cena ne odraža nujno dejanske vrednosti tartufa.

Kot je dodala, pa je dejstvo, da je letošnje suho vreme poskrbelo za poskok cen z lanskih od 3000 do 4000 evrov na kar 6000 tisoč evrov za kilogram tega aromatičnega gomolja, priljubljenega v kulinariki.

Suša sicer ne bo vplivala na kakovost tartufov, bodo pa ti manjši. "Zagotovo na dražbo ne bo zelo velikih tartufov, bodo pa ti vseeno zelo kakovostni," je pojasnila Ganicolova.
http://www.regionalobala.si/novica/lovci-na-tartufe-neverjeten-izkupicek-za-850-gramski-gomolj
http://novimagazin.rs/opusteno/u-italiji-beli-tartuf-na-aukciji-prodat-za-75000-evra


BELI TARTUF za 223.000 €



      V Firencah je bil leta 2007 prodan skoraj 1497 g težak beli tartuf za 223.000 €
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.17 19:50

SUEŠKI PREKOP

Na današnji dan leta 1869 so slovesno odprli Sueški prekop. Načrte zanj je izdelal Alois Negrelli, gradili pa so ga celih deset let pod vodstvom Francoza Ferdinanda Lessepsa. Pri gradnji Sueškega prekopa je umrlo okoli 20.000 ljudi. Prekop je dolg skoraj 163 kilometrov, globok pa 20 metrov. Morsko pot med Londonom in Mumbajem skrajša za skoraj 8.000 kilometrov.

* Leta 1862 je imela družba v lasti kar 1.800 kamel, ki so vsak dan dostavljale pitno vodo za 25.000 delavcev. Dnevni stroški so bili samo za dostavo vode ogromni, tako da so leta 1863 zgradili dovod pitne vode.
* Danes je prekop postal predvsem pot za prednjeazijsko (bližnjevzhodno nafto), druge stvari pa iz Azije po vodi (največ seveda iz Kitajske) potujejo v Evropo prek Tihega oceana, Panamskega prekopa in Atlantskega oceana. Veliko tovora iz Kitajske prispe v Evropo tudi s transsibirsko železnico prek Moskve.
* Včasih, ko še ni bilo prekopa, so del transporta opravili tako, da so tovor izkrcali in ga med obema morjema (Sredozemskim in Rdečim) prepeljali po kopnem. Ladje iz Azije so morale na poti do Evrope obkrožiti Afriko, kar je pot podaljšalo za približno 8.000 kilometrov.
* Obstaja 14 trajektnih linij za prevoz avtomobilov in potnikov prek prekopa. Cestni predor Ahmed Hamdi je predor pod Sueškim prekopom z enim prometnim pasom in je bil odprt leta 1983. Nahaja se 17 kilometrov severno od Sueza. Dolg je 1704, najnižja globina je 42 metrov. Prek prekopa pa sta tudi zgrajena dva mosta (eden je premični).


162,25 kilometrov dolg kanal je gradilo 1,5 milijona delavcev, prek njega pa gre letno 7% vse svetovne pomorske trgovine


Kanal so slovesno odprli 17. novembra 1869 pod francosko kontrolo, in to navkljub vsem denarnim in drugim težavam,
                                čeprav je bila končna cena kar dvakrat dražja od načrtovane


                                               Egipt uspešno preizkusil nov Sueški prekop

MAERSK LINE

https://www.youtube.com/watch?v=DU4zbMOqapQ

LNG PLINSKI TANKER

https://www.youtube.com/watch?v=YG9XIESuTdA

LETALONOSILKA USS THEODORE ROOSEVELT CVN71

https://www.youtube.com/watch?v=naYptVmc1mM
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.17 20:32

PRAZNIK KAKIJEV

Zlato jabolko iz Strunjana: Zakaj je umeden kaki najboljši?

V Strunjanu se je danes začel 17. Praznik kakijev, organizatorji pa do nedelje pričakujejo okoli 15 tisoč obiskovalcev. Z letošnjo letino so pridelovalci zadovoljni, nam je povedal Franco Giassi. Sadeži so zaradi suše nekoliko manjši, a "vrhunske kvalitete".

V strunjanski dolini, ki velja za slovensko 'prestolnico' kakija, letno pridelajo med 150 in 200 ton kakija, prevladuje pa sorta tipo. Gre za vrsto, katere sadeži so užitni umedeni, trdi so namreč trpkega okusa zaradi tanina. Kot je dodal Giassi, pridelovalec in predsednik tamkajšnjega turističnega združenja, ki praznik kakijev pripravlja, obstajajo tudi tako imenovane trdoužitne sorte, ki pa "niso tako slastne".
Med njimi je denimo sorta rojo brillante, ki jo v Strunjanu gojijo v manjšem obsegu, a raje počakajo, da se sadeži umedijo. V trgovinah boste to vrsto našli pod oznako kaki vanilija, večinoma prihajajo iz drugih držav pridelovalk, a kot pojasnjuje naš sogovornik, sorta vanilija ne obstaja. Ime se je prijelo za trdoužitne sorte, ki jih pridelovalci večinoma tretirajo s CO2. "Zanimivo je tudi poimenovanje 'kaki perssimon', saj je perssimon le angleško ime za kaki. Torej ljudje kupijo kaki kaki."


Sicer je lahko trdoužiten tudi kaki sorte tipo, a le če nastane iz oplojenega cveta. Kmetje
           take sadeže prepoznajo po majhnem znaku na dnu, "a letos jih je malo"

In kako lahko doma pospešite proces medenja kakijev. "Shranite jih z jabolki in v enem
       tednu boste imeli slastne zlate sadeže," s preprostim nasvetom zaključi Giassi.
http://www.regionalobala.si/novica/zlato-jabolko-iz-strunjana-zakaj-je-umeden-kaki-najboljsi
https://siol.net/novice/slovenija/iz-kakija-lahko-naredite-celo-kruh-video-453663


Zoran I: komentar modifikovan dana: 18.11.17 16:44; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.11.17 21:17

FERRARI  F2001

Na avkciji v Sothesby je bil prodan Ferrari 2001 za 6,4 milijona €, rekordna cena za dirkalnik Formule 1, F2001, številka šasije 211, s katerim je Michael Schumacher zmagal GP v Montecarlu 2001, letu njegovega II.naslova svetovnega prvaka.



                                              Ferrari F2001 z Michaelom Schumacherjev v Montecarlu


                                    Že v začetku je Michael Schumacher prevzel vodstvo na dirki


                                                     Suverena dirka Michaela Schumacherja


                                                              Ferrari F2001 drvi proti Rascasse


                                                   Michael Schumacher z milimetrsko natančnostjo med ovinki


                                                          Michael Schumacher v Ferrari F2001


                                                Vožnja z milimetrsko natančnostjo v Montecarlu


                                        Michael Schumacher s Ferrarijem F2001 še vedno v vodstvu dirke


                                             Michael Schumacher v svojem elementu v Montecarlu


                                                  Pozdrav zmagovalca Michaela Schumacherja na Ferrari F2001
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.11.17 17:16

INDIRA PRIYADARSHINI GANDHI

Na današnji dan leta 1917 je bila rojena Indira Priyadarshini Gandhi (इन्दिरा प्रियदर्शिनी गान्धी)
V zgodovino se je zapisala kot indijska predsednica vlade med 19. januarjem 1966 in 24. marcem 1977 ter od 4. januarja 1980 do svoje smrti, 31. oktobra 1984, ko je bil nanjo izveden atentat.
Indira Gandhi je bila hči indijskega predsednika vlade Jawaharlala Nehruja (ni v sorodu z Mahatmo Gandijem). Po smrti jo je na mestu predsednika vlade nasledil njen sin Rajiv Gandhi, ki je bil prav tako umorjen.

Indira je bila del tiste slavne indijske družine, ki se je lahko pohvalila s kar petimi generacijami v parlamentu.

Prvi je bil Indirin dedek Motilal Nehru, ugleden odvetnik in aktivist indijskega gibanja za neodvisnost. Motilalov sin Pandit Džavaharlal Nehru, njegova hči Indira Gandhi in njen sin Rajiv Gandhi so bili ministrski predsedniki Indije. Indirin vnuk Rahul Gandhi, pa je najmlajši član družine, ki se je dejavno podal v politiko.

Zanimivosti iz življenja legendarne Indira Gandhi:

* Njen sin Rajiv je bil kot mati tudi sam žrtev atentata, leta 1991 so ga v samomorilskem napadu ubili tamilski uporniki iz Šrilanke.
* Indijska Kongresna stranka (Indian National Congress, INC) je največja in najmočnejša politična stranka v Indiji. Stranka levega centra, kjer prevladujejo ideologija socialdemokracije, populizma in socialnega liberalizma.
* Indirini smrti so sledili številni izgredi, v katerih so se Hindujci znesli nad sikhi, ki so se morali razseliti, umrlo pa jih je več kot tri tisoč.
* Med študiranjem na Oxfordu je imela Indira največ težav z latinščino.
* Indirin mož, po katerem je Indira dobila priimek Ghandi, ni v sorodu z Mahatmo Gandijem.
* Kamala Kaul Nehru, Indirina mama, je bila prav tako borka za indijsko neodvisnost ter velik domoljub. Bila je znana kot zelo nežna ter občutljiva, a hkrati resna oseba.
* Na predvečer umora je na političnem shodu izjavila: "Vseeno mi je, ali me življenje zapusti v službi narodu. Če umrem danes, bo vsaka kapljica moje krvi okrepila narod."
* Sikhizem je peta največja religija na svetu. Ustanovljena je bila na prelomu iz 15. v 16. stoletje v severni Indiji. Privrženci se imenujejo sikhi, naj pa bi bilo približno 6 milijonov vernikov, njihovo kulturno središče pa je mesto Amritsar. Nauk napada hindujski kastni sistem, saj temelji na predpostavki o enakosti ljudi v božjih očeh. Začetnik je Guru Nanak.

"Karmo srečaš, ko se ji želiš izogniti."
Indira Gandhi

"Ljudje radi pozabljajo svoje dolžnosti, vedno pa si zapomnijo svoje pravice."
Indira Gandhi

"Odpuščanje je vrlina pogumnih."
Indira Gandhi

"Kjer ni volje ni ljubezni."
Indira Gandhi

"Ne moreš se rokovati s stisnjeno pestjo."
Indira Gandhi


                                               Na sliki Indira Nehru z Mahatmo Gandhijem leta 1924


         Indira Nehru leta 1930                                              Indira Gandhi s svojim očetom Jawaharlal Nehru


                       Indira Gandhi z očetom Jawaharlal Gandhi, Rajiv Gandhi in Sanyaj Gandhi


                               Indira Gandhi z Jacqueline Kennedy v New Delhiju leta 1962


         Indira Gandhi in Josip Broz Tito na V.konferenci neuvrščenih v New Delhiju leta 1966


53.letna ministrska predsednica Indira Gandhi
in njen vnuk Rahul Gandhi 19.novembra 1970


                                        Indira Gandhi z Richardom Nixonom leta 1971

 
                        Indira Gandhi in Josip Broz Tito


                                    Velika prijatelja Indira Gandhi in Josip Broz Tito


                          Posvetilo Indire Gandhi o Josipu Brozu Titu in Jugoslaviji napisano 8.junija 1983


Zoran I: komentar modifikovan dana: 24.11.17 18:40; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   22.11.17 20:07

ATENTAT NA JOHNA FITZGERALDA KENNEDYJA

Na današnji dan leta 1963 je ob 12.30 Lee Harvey Oswald v Dallasu ustrelil in ubil 35. ameriškega predsednika, Johna Fitzgeralda Kennedyja.

V Dallasu je 46-letnega Kennedyja, ki je bil na turneji po Teksasu, pričakala navdušena množica podpornikov, pa tudi številni nasprotniki njegove politike. Ko je kabriolet, iz katerega so množici mahali Kennedy, njegova žena Jackie in teksaški guverner John B. Connally s svojo ženo Nelliem, pripeljal na trg Dealey, so se zaslišali streli.

Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallyja, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja, Leeja Harveyja Oswalda, so prijeli že po 45 minutah, a ga je dva dni po pridržanju, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, ustrelil Jack Ruby.
Dve uri in osem minut po Kennedyjevi smrti je kot 36. predsednik ZDA prisegel dotedanji podpredsednik, Lyndon B. Johnson.
Kennedyja, ki se je rodil 29. maja 1917 in bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik ter prvi katoličan na tem položaju, so 25. novembra pokopali na washingtonskem vojaškem pokopališču Arlington.
Atentat ovija kopica tančic dvomov in skrivnosti ter do danes ostaja nezadovoljivo pojasnjen.

https://ratical.org/ratville/JFK/LHO.html
http://www.pbs.org/wgbh/frontline/article/8-things-you-may-not-know-about-lee-harvey-oswald/
https://www.youtube.com/watch?v=3n9VQ-dXrwQ
https://www.youtube.com/watch?v=0xU7Lhd7Wwo
https://www.youtube.com/watch?v=51RSW_t8hHo
https://www.youtube.com/watch?v=mTaHnGHKrGY
https://www.youtube.com/watch?v=Cdo5zAhUCdg
https://www.youtube.com/watch?v=x2agPurqFJk
https://www.youtube.com/watch?v=7LbNWUNfnaA
https://www.youtube.com/watch?v=bFhPEzQMSL0
https://www.youtube.com/watch?v=zKarTaDUxyU
https://www.youtube.com/watch?v=VkapDUJIDhI
https://www.youtube.com/watch?v=YAdz78lgu8Y
https://www.youtube.com/watch?v=UR7rOYL63sk
https://www.youtube.com/watch?v=k8n5SjSimiM
https://www.youtube.com/watch?v=UJdmq8fu_vA
https://www.youtube.com/watch?v=CXWC87-WOKU
https://www.youtube.com/watch?v=bkdgnXgptVc
https://www.youtube.com/watch?v=V-LA0ypFXig
https://www.youtube.com/watch?v=J_QIuu6hsAc
https://www.youtube.com/watch?v=rY_p01Suti4
http://jfk-archives.blogspot.si/2013_11_01_archive.html


RAZKRILI SKORAJ TRI TISOČ TAJNIH DOKUMENTOV O ATENTATU NA KENNEDYJA

Ameriška vlada je objavila skoraj tri tisoč tajnih dokumentov o atentatu na nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja. Ti med drugim kažejo, da je bila policija obveščena o grožnjah, ki jih je prejel njegov atentator, vendar ni ukrepala. Dan pozneje so ga ubili, še preden so mu začeli soditi. Dokumenti razkrivajo tudi poskuse Cie, da bi zastrupila kubanskega predsednika Castra.

Ameriškega predsednika Kennedyja so ustrelili 22. novembra 1963 na trgu Daley v Dallasu. Umrl naj bi po tretjem strelu, ki ga je Lee Harvey Oswald izstrelil iz šestega nadstropja bližnjega skladišča šolskih knjig na odprt avtomobil predsednika. Za 35. predsednika ZDA je bil smrtonosen strel v lobanjo. Umrl je na kraju nesreče.

VSEGA NISO OBJVILI, KER SE BOJIJO ZA VARNOST

S privolitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v četrtek objavili okoli 2.900 strani dokumentov, ki razkrivajo ozadje o atentatu. Po zakonu iz leta 1992 mora namreč ameriški nacionalni arhiv dokumente objaviti 25 let po smrti, razen če se predsednik odloči drugače. Razlogi so lahko ogrožanje državne varnosti, vpliv na mednarodne odnose, vpliv na delo obveščevalnih služb in to, da bi škoda presegla interes javnosti do informiranosti.
Nekaj sto dokumentov sicer še vedno ostaja tajnih, saj ameriški predsednik ter strokovnjaki služb FBI in Cia menijo, da bi lahko škodovali nacionalni varnosti.

MORILEC UBIT MED PREMEŠČANJEM IZ ZAPORA V ZAPOR

Oswald je bil nekdanji marinec in privrženec komunizma. Dokazano je bilo, da je Oswald streljal na predsednikov avtomobil. Strokovnjaki za orožje niso prepričani, da bi lahko s svojo puško tako natančno in učinkovito zadel tarčo.

Mesto, kjer je bil ustreljen Kennedy, je označeno s spominsko tablo. Zraven je postavljena lesena silhueta predsednikovega sina, kako salutira njegovi krsti med pogrebnim sprevodom.  Foto: Reuters  Oswald se je po atentatu z mestnim avtobusom vrnil v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče, sledila pa je aretacija.
Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote.
Da se pripravlja umor Oswalda, je dan pred tem opozoril FBI, vendar so pri dallaški policiji zagotovili, da bo za varnost pri premeščanju primerno poskrbljeno. Oswald je bil ubit, še preden so proti njemu spisali obtožnico, razkrivajo včeraj objavljeni dokumenti.
Memorandum, ki ga je poslala CIA FBI-ju razkriva, da je novinar britanskega časopisa Cambridge Evening News 25 minut pred umorom prejel sumljiv klic. Anonimen klicatelj je novinarju naročil, naj pokliče na ameriško ambasado v Londonu saj bo izvedel pomembno novico.

SKORAJ TRI TISOČ DOKUMENTOV

Nekaj manj kot tri tisoč objavljenih dokumentov, ki jih javnost pred tem še ni videla, vsebuje informacije ameriške obveščevalne agencije Cia in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki naj bi bile ključne. Informacije iz dokumentov so pomembne, ker bi z njimi lahko zatrli številne teorije zarote, ki so se razvile. Številni so sumili Sovjetsko zvezo, Cio in mafijo. Nekateri so s prstom kazali tudi na Fidela Castra in celo na ameriško vlado.

VEČ POSKUSOV CIE, DA BI SE ZNEBILA CASTRA

Dokumenti razkrivajo, da je Cia večkrat pripravljala atentat na nekdanjega voditelj Kube Castra. Ta se je leta 1963 razveselil smrti najmlajšega predsednika ZDA, vendar je leta 1978 Američanom zatrdil, da Kuba ni vpletena v umor, je zapisano v objavljenih dokumentih.


SOVJETI PREPRIČANI, DA JE BIL NAPAD SKRBNO NAČRTOVAN

Sovjetska zveza je Oswalda opisala kot nevrotičnega manijaka. Po njihovem mnenju je bil celoten napad skrbno načrtovan, za njim pa bi lahko stala ameriška desnica.

John F. Kennedy je bil četrti predsednik, ki je umrl v atentatu. Bil je tudi najmlajši od vseh ameriških predsednikov. Znan je bil po svoji šarmantnosti, s katero je v televizijskem soočenju pred volitvami premagal nasprotnika Richarda Nixona.
https://siol.net/novice/svet/razkrili-skoraj-tri-tisoc-tajnih-dokumentov-o-smrti-kennedyja-452204
https://www.dnevnik.si/1042788693/svet/trump-podprl-objavo-dela-tajnih-dokumentov-o-atentatu-na-jfkja
https://www.vecer.com/kennedyjeva-smrt-do-koncno-pojasnjena-6335398

* 24.novembra leta 1963 je Jack Ruby v Dallasu ubil Leeja Harveyja Oswalda, ki je bil obdolžen, da je streljal na predsednika Johna Kennedyja in ga ubil.



                            John Fitzgerald Kennedy kot 35.ameriški predsednik leta 1960


[size=13]Joseph P.Kennedy v centru in njegova družina v času, ko je bil ambasador v Britaniji, z leve: Eunice, John Fitzgerald Kennedy, Rosemary,[/size]
[size=13]                                          Jean, Edvard, žena Rose, Joseph Jr.Kennedy, Patricia, Robert Fitzgerald in Kathleen

[/size]

      Josip Broz Tito je 17.oktobra 1963 z ženo Jovanko obiskal Johna Fitzgeralda Kennedyja


           Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy ter hčerka Caroline ter sin John Jr.


                                               Bil je pobudnik poletov na Luno


                   Predsednik Kennedy na usodni dan 22.11.1963 pozdravlja zbrane državljane v Fort Worthu v Texasu


                                       Urnik obiska ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja


                        John Fitzgerald Kennedy s svojo ženo Jacqueline snemana manj kot 1 uro pred atentatom


                                     Zakonca Kennedy nekaj sekund pred tem, ko so odjeknili streli


                 Odjeknili so prvi streli John Fitzgerald Kennedy leži ranjen na sedežu, Jacqueline pa beži nazaj



                                                         Lee Harvey Oswald



                                                               Časovnica poteka dogodkov


                                     John Kennedy Jr. na pogrebu salutira pred očetovo krsto


Zoran I: komentar modifikovan dana: 24.11.17 18:41; prepravljeno ukupno 3 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21573
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.11.17 15:19

U SAD se danas, inače četvrti četvrtak u mjesecu studenom obilježava Dan zahvalnosti - Thanksgiving. (U Kanadi drugi ponedjeljak u listopadu.)
Tijekom povijesti na taj dan se izražavala zahvalnost Bogu zbog dobre žetve, dok je danas praznik prilagođen modernom dobu, te svi koji slave izražavaju poštovanje Bogu, obitelji, prijateljima i zahvalnost za sva materijalna dobra.
Stanovnici SAD-a vjeruju u priču koja datira od jednog davnog, hladnog dana jeseni 1621. godine, kada je od stotinu engleskih doseljenika njih 46-oro jedva preživelo svoju prvu zimu u Novom svijetu. U tim teškim trenucima pripadnici plemena američkih Indijanaca Vampanoag u današnjoj saveznoj državi Massachusetts ih je primilo na večeru gdje su sa njima podelili plodove svoje žetve. Tada se na trpezi, navodno, našla i purica, koja je i danas nezaobilazna na blagdanskom stolu na Dan zahvalnosti.


Na vrh Go down
pera84
GENERAL POTPUKOVNIK Načelnik OPOD-a
GENERAL POTPUKOVNIK Načelnik OPOD-a
avatar

Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Broj komentara : 3787
REPUTACIJA : 644
Član od : 2011-03-17
M(j)esto USA

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   23.11.17 16:43

Citat :
Tada se na trpezi, navodno, našla i purica, koja je i danas nezaobilazna na blagdanskom stolu na Dan zahvalnosti.

Danas ce ih 45 miliona zavrsiti na stolu!
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   25.11.17 18:20

DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Na danšnji dan leta 1981 so aktivistke prvič proslavile kot dan boja proti nasilju nad ženskami.

Decembra 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 25. november z resolucijo 54/34 razglasila kot mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami.
Združeni narodi so povabili vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj spodbujajo in razvijajo dejavnosti, ki bi ozavestile javnost o problematiki nasilja nad ženskami.
Ženske po svetu so predmet posilstev, nasilja v družini in drugih oblik nasilja, velikokrat pa se o tem nasilju ne govori, niti ni podatkov o tem, koliko žensk je bilo žrtev tovrstnega nasilja. Datum 25. november je bil izbran zato, ker je leta 1960 dominikanski diktator Rafael Trujillo dal na izjemno krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.

* María Argentina Minerva Mirabal Reyes "Minerva", rojena 12. marca 1926, ubita 25. novembra 1960
* Patria Mercedes Mirabal Reyes "Patria", rojena 27. februarja 1929, ubita 25. novembra 1960
* Antonia María Teresa Mirabal Reyes "Maite", rojena 15. oktobra 1935, ubita 25. novembra 1960
* Belgica Adela Mirabal Reyes "Dede", rojena 1. marca 1925, umrla 1. februarja 2014.
https://www.youtube.com/watch?v=bAGA7mocKQw
http://www.ladylike.hr/vise/fama/moc-zena/sestre-mirabal-2402



                                                               Sestre Mirabal


                                                    Patria, Minerva in Maria Teresa Mirabal


                                             Spomenik sestram v Hermanas Mirabal Province


                   Hiša v Salcedu kjer so zadnjih 10 mesecev živele sestre Mirabal je sedaj muzej                                               200 dominikanskih pesov
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   01.12.17 21:28

ZDRUŽITEV DRŽAVE SHS in KRALJEVINE SRBIJE v KRALJEVINO SHS

1. decembra 1918 sta se tako Država SHS in Kraljevina Srbija (ki je prej pogoltnila Kraljevino Črno goro) združili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) pod vodstvom srbske dinastije Karađorđevićev. Nova zastava je bila modro-bela-rdeča tribarvnica. Himna je bila mešanica srbske Bože pravde, hrvaške Lepa naša domovina in slovenske Naprej zastave slave.
V novoustanovljeni Državi SHS in pozneje Kraljevini SHS je prišel le del slovenskega naroda. Zahodni del slovenskega narodnega ozemlja je namreč pograbila Italija, večina koroških Slovencev pa je po plebiscitu oktobra 1920 dokončno pripadla novi republiki Avstriji. Velik del Ogrskih Slovencev je pristal v novi državi, razen Slovencev, ki živijo v Porabju.



Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   02.12.17 21:30

MONIKA SELEŠ

Na današnji dan leta 1973 se je v Novem Sadu rodila Monica Seles, ki ima ameriško državljanstvo. V zgodnjih 90-ih letih je bila dolgo številka ena ženskega tenisa, zmagala pa je na devetih turnirjih za grand slam. Leta 1990 je bila najmlajša zmagovalka v zgodovini Roland Garrosa. Športna javnost jo dobro pozna tudi po tem, da jo je aprila 1993 na vrhuncu kariere v Hamburgu z nožem v hrbet zabodel neprištevni oboževalec Steffi Graf.

»Ne morem opisati trenutnih občutkov. Če obstaja popolna sreča, potem jo zdaj občutim.« Govori zmagovalcev so običajno polni predvidljivih krilatic, a tem besedam gre vendarle povsem verjeti. Izrekla jih je namreč Monica Seles, potem ko je osvojila OP Avstralije.


                           Monika Seleš je zmagala na 9 grand slam turnirjih


                                       Monika Seleš sedaj živi na Floridi
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   03.12.17 13:32

FRANCE PREŠEREN

Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.
Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

http://www.srebrnik.si/srebrniki/zgodba-o-srebrniku/


Prešernov kruh
https://www.youtube.com/watch?v=rem-DzNPyDk



  
                                                France Prešeren                                                                                        Rokopis Zdravljica št.4 leta 1844

  
                                           Sonetni venec leta 1834                                                                       Krst pri Savici leta 1836

       
                               Poezije Dr.Franceta Prešerna iz leta 1847                                                     1 Lipa - 29.11.1989

 
     Naslovnica šestega zvezka Slovenske Gerlice, ki vsebuje še preostalih osem Maškovih uglasbitev               1.naložbeni srebrnik Dr.France Prešeren 999/1000


                          Zlatnik Zlatarne Celje  - Dr.France Prešeren 1800 - 1849

                            
    FNR Jugoslavija - France Prešeren - 10 din


                                                 Tisoč tolarjev - 4,1729 €


                                                       Prešernove kroglice


                                 2€ - France Prešeren - 2007


Zoran I: komentar modifikovan dana: 04.12.17 14:46; prepravljeno ukupno 26 puta
Na vrh Go down
milutins
Kapetan
Kapetan


Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Prim(j)eran Vojnik Znacka PV
Broj komentara : 3426
REPUTACIJA : 90
Član od : 2009-08-19
Dob : 56

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   03.12.17 14:18

Imas stamparsku gresku, napisao si poezija iz 1947, treba da stoji iz 1847

_________________
ko istinu gudi,gudalom ga po prstima biju
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   04.12.17 14:56

CRAZY HORSE - NORI KONJ

Na današnji dan leta 1849 se je rodil indijanski poglavar Oglala Siouxov Crazy Horse (Nori konj).

* "Moja dežela je, kjer so pokopani moji mrtvi."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Človek ne proda zemlje, po kateri ljudje hodijo."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Najraje imamo naš lastni način življenja. Mi nismo bili noben strošek za državo. Vse, kar smo hoteli, je bil mir in da bi nas pustili pri miru."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Pozdravljam svetlobo v tvojih očeh, kjer se nahaja cel univerzum. Kajti, ko si v tem centru v sebi in sem jaz v tem kraju v sebi, bova eno."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Mi vas belcev nismo prosili, da pridete k nam. Veliki duh nam je dal to zemljo kot dom. Vi ste imeli svojo.
Mi se nismo vtikali v vas. Veliki duh nam je dal mnogo zemlje, da živimo na njej, in bizone, antilope in ostale lovne živali.
Ampak vi ste prišli k nam, vi mi jemljete mojo zemljo, vi pobijate našo divjačino in tako nam je težko živeti.
Sedaj nam pravite, naj delamo za preživetje, a Veliki duh nas ni naredil za delo, ampak da bi živeli od lova.
Vi belci lahko delate, če želite. Mi se nismo vmešavali v vaše zadeve, in spet pravite, zakaj ne postanete civilizirani?
Mi ne želimo vaše civilizacije! Radi bi živeli kot naši predniki.""
(Nori konj, indijanski poglavar)


                                Indijanski poglavas Siouxov Crazy Horse - Tasunka Witko


                                                         Crazy Horse - Nori Konj


Norega konja, ki bo sicer postal največji v kamen vklesan kip na svetu, pa že zdaj delajo več kot 60 let
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   06.12.17 19:54

SVETI NIKOLAJ - MIKLAVŽ

Na današnji dan praznuje sveti Nikolaj (Miklavž), kar je splošno ime za zgodovinsko osebnost svetega Nikolaja iz Mire.

Nikolaj je živel v 4. stoletju v bizantinski pokrajini Licija, sedanja Turčija, in je skrivaj obdaroval ljudi. To je skoraj vse, kar je znano o Nikolaju, ki je zavetnik pomorščakov, trgovcev, lokostrelcev, prostitutk, lekarnarjev, odvetnikov, zapornikov ter Rusije in Amsterdama.
Nikolaj iz Mire se je rodil okrog leta 270 v Liciji v Mali Aziji. Bil je škof. Njegov praznik praznujemo 6. decembra, ko naj bi umrl. Umrl pa naj bi med letoma 345 in 352. Na Nizozemskem praznujejo 5. decembra praznik sinterklaasavond ali večer svetega Nikolaja.
6. december je praznik za številne otroke po Evropi, saj na ta dan prejmejo darila, ki naj bi jih prinesel sveti Nikolaj. Svetnik naj bi vedel, ali so bili otroci pridni ali ne, zato jim prinese darila oziroma palico. V Nemčiji namesto palice otroci v svoj škorenj, ki ga nastavijo, prejmejo oglje.
V Švici poredne otroke strašijo s tem, da jih bo sveti Nikolaj dal v vrečo in jih odnesel v Črni gozd ali pa jih skupaj z vrečo vrgel v reko.
Na Nizozemskem sinterklaas nosi rdeče škofovsko pokrivalo in mitro ter jaha belega konja. Z njim jaha po strehah, pri razdeljevanju daril pa ima pomočnike, ki so oblečeni v pisana oblačila in imajo črne obraze.
Sinterklaas ima dolgo belo brado in dolgo zlato palico, ki je na koncu zvita. S sabo ima tudi knjigo, v kateri so zapisani vsi otroci in oznaka, ali so bili pridni ali ne. Če so bili, dobijo sladkarije, če pa ne, v svojih škornjih najdejo palice ali majhno vrečko soli.
Pa v Sloveniji? Tudi pri nas otroci dobijo na okna sladkarije, igrače in sadje. Če niso bili pridni, tudi njih čaka palica ali pa ne dobijo nič.


                                                       Miklavž obdaruje otroke




                          Božična znamka iz Ukrajine kaže svetega Miklavža kot zavetnika in prijatelja otrok (2006)
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.12.17 20:20

SPLOŠNA DEKLARACIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH

Na današnji dan leta 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je še danes temeljna listina za varstvo pravic človeka.
Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).

PREAMBULA

* ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
* ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva;
* ker je nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje;
* ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi;
* ker so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi;
* ker so se vse države članice zavezale, da bodo, v sodelovanju z Združenimi narodi, pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
* ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze.

GENERALNA SKUPŠČINA RAZGLAŠA

 To splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.
1. člen
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
2. člen
Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.
Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.
3. člen
Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
4. člen
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
5. člen
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
6. člen
Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.
7. člen
Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.
8. člen
Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.
9. člen
Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.
10. člen
Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem.
11. člen
1. Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo.
2. Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakršnegakoli ravnanja ali opustitve, ki v času storitve ni bilo kaznivo dejanje po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki je bila predpisana v času storitve kaznivega dejanja.
12. člen
Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.
13. člen
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meja določene države.
2. Vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli državo, vključno s svojo lastno, in vrniti se v svojo državo.
14. člen
1. Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem.
2. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.
15. člen
1. Vsakdo ima pravico do državljanstva.
2. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstvo ali zakonita pravica do spremembe državljanstva.
16. člen
1. Polnoletni moški in ženske imajo brez kakršnihkoli omejitev glede na raso, državljanstvo ali vero, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino. Upravičeni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko zvezo, tako med zakonsko zvezo, kot tudi, ko ta preneha.
2. Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev.
3. Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.
17. člen
1. Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi.
2. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.
18. člen
Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.
19. člen
Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
20. člen
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja.
2. Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli društvo.
21. člen
1. Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države bodisi neposredno ali pa po svobodno izbranih predstavnikih.
2. Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.
3. Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne, ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakovrednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.
22. člen
Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.
23. člen
1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo.
2. Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.
3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.
4. Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.
24. člen
Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.
25. člen
1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
2. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.
26. člen
1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje mora biti brezplačno vsaj na začetni stopnji. Šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno. Tehnično in poklicno šolanje mora biti splošno dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno.
2. Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupinami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru.
3. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.
27. člen
1. Vsakdo ima pravico prosto se udeleževati kulturnega življenja svoje skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz tega izhajajo.
2. Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je.
28. člen
Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.
29. člen
1. Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti.
2. Pri izvajanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.
3. Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.
30. člen
Nobene določbe te Deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.
http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/


HAMURABIJEV ZAKONIK



Hamurabijev zakonik v klinopisu iz 18.stol.pr.n.št.

MAGNA CARTA LIBERTATUM



                         Magna carta Libertatum oziroma Velika lista svoboščin iz Anglije leta 1215


    Upodobitev deklaracije o pravicah človeka in državljana iz Francije 26. avgusta 1789 in spominja na deset zapovedi



Zoran I: komentar modifikovan dana: 12.12.17 14:15; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA NAČELNIK GŠ Administrator
GENERAL JNA   NAČELNIK GŠ   Administrator
avatar

Član foruma od prvog dana Spomenica Prvoborca
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 5778
REPUTACIJA : 158
Član od : 2009-05-01

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.12.17 16:01


11.12. sv. Damaz

Danas Crkva slavi svetoga Damaza, papu, rođenog Rimljanina. Za vrijeme Damazova pontifikata održane su tri sinode u Rimu, na kojima se raspravljalo o obnovi vjerskoga života među svećenicima i vjernicima. U dogovoru s carem Teodozijem sazvao je i Drugi carigradski sabor, 381. godine. Na saboru je definirano božanstvo Duha Svetoga, koje su nijekali macedonijevci, te dopunjeno Nicejsko vjerovanje. Iako mu je otac bio biskup, zahtijevao je celibat od svecenstva.

_________________
"Zar si ikada čuo da jezid kaže za drugog da je umro? Samo kaže da se preobrazio, jer nema ni smrti ni groba, nego samo život i ništa osim života."
Na vrh Go down
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 518
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.12.17 19:53

 EMERSON FITTIPALDI

Na današnji dan leta 1946 se je rodil sloviti dirkač formule ena Emerson Fittipaldi. Pri Lotusu je zamenjal tragično umrlega Avstrijca Jochen Rindta in prvak postal 1972. leta, dve leti pozneje pa je najuglednejšo lovoriko v avtomobilskem športu kot prvi priboril še McLarnu. Brazilec je skupaj dobil 14 dirk. Tekmoval je za moštva Lotus, McLaren in Copersucar. Po Formuli 1 je uspešno dirkal v prvenstvu CART v ZDA, kjer je osvojil v 195 dirkah, 22 zmag in postal prvak in zmagovalec serije leta 1989. Nadvse uspešno je tekmoval tudi na prestižni dirki 500 milj Indyanapolisa in dvakrat zmagal ter osvojil drugo in tretje mesto. V prvenstvih je dirkal z moštvi March, Lola in Penske Mercedes. Leta 2005 je sodeloval na GP Masters v Kyalamiju, kjer so se srečali bivši prvaki in dirkači v Formuli 1 in z enakimi dirkalniki osvojil prestižno 2 mesto. Leta 2008 je z bratom Wilsonom sodeloval na dirkah v Braziliji v prvenstvu GT3 Championship s Porschejem GT3. Od leta 2013 je kolumnist na spletni strani moštva McLaren Leta 2014 je sodeloval na dirki 6 ur San Paulo in s Ferrari 458 Italia GT2 osvojil 6 mesto v kategoriji LMGTEAm. V letu 2016 pa je postal ambasador dirke Formule 1 v Mehiki.

FORMULA 1

Število dirk: 149
Števolo točk: 281
Število zmag: 16
Število drugih mest:13
Število tretjih mest: 8
Število stopničk: 37
Pole position: 6
Najhitrejši krog: 6
Svetovni prvak v Formuli 1: 1972 in 1974

CART ( ZDA)

Število dirk: 195
Število zmag: 22
Število drugih mest: 21
Število tretjih mest: 22
Stopničk: 65
Pole position: 17
Najhitrejši krog: 8
Svetovni prvak v seriji CART (ZDA): 1989

INDIANAPOLIS 500

Število zmag: 2 -1989 in 1993
Število drugih mest: 1 - 1988
Število tretjih mest: 1 - 1990

http://www.emersonfittipaldi.com/
http://www.imdb.com/name/nm1081197/
http://www.racing-reference.info/driver/Emerson_Fittipaldi
https://www.youtube.com/watch?time_continue=58&v=AONjznZp22I


                                          Emerson Fittipaldi


               Twin-engine racing Beetle, ki sta ga leta 1967 razvila Emerson in Wilson Fittipaldi


                                                   Emerson Fittipaldi na Lotusu leta 1971



                                                         Emerson Fittipaldi v Lotusu


                                          Emerson Fittipaldi v McLarnu M23 in Niki Lauda na Ferrariju leta 1974


                                                 Emerson Fittipaldi z McLarnom na GP Montecarlo leta 1974


                                           Emerson Fittipaldi na Copersucar FD04 na GP ZDA leta 1976


                                         Emerson Fittipaldi na Fittipaldi Automotive/Copersucar Fittipaldi leta 1976


                                                          Zmaga v Indianapolisu prinese tudi milijonske nagrade


  Emerson Fitipaldi na Penske Mercedes v Surfers Paradise na prvenstvu IndyCar leta 1994


                       Emerson Fittipaldi na kvalifikacijah GP Masters v Kyalami leta 2005


                                                      Fittipaldi vision racing turismo EF 7 Pininfarina


         Na letošnji dirki za GP Meksika je Emerson Fittipaldi postal ambasador dirke


    Emerson Fittipaldi ambasador dirke F.1., v Meksiko se je vrnila po 23 letih


Zoran I: komentar modifikovan dana: 18.12.17 18:58; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21573
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.12.17 0:11



Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21573
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   18.12.17 17:00

18. prosinca 1863. u Grazu se rodio nadvojvoda Franjo Ferdinand Austrijsko-Estenski (Franz Ferdinand von Österreich-Este) iz vladarske kuće Habsburg-Lothringen i prijestolonasljednik Austro-Ugarske Monarhije od 1896. godine.
Njegovim ubojstvom u Sarajevu 28. lipnja 1914. Austro-Ugarska je objavila rat Kraljevini Srbiji, koji je potom prerastao u Prvi svjetski rat.


Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA NAČELNIK GŠ Administrator
GENERAL JNA   NAČELNIK GŠ   Administrator
avatar

Član foruma od prvog dana Spomenica Prvoborca
Jubilarna Medalja 7 g. Jubilarna Medalja 7 g.
Broj komentara : 5778
REPUTACIJA : 158
Član od : 2009-05-01

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   19.12.17 16:14

19. PROSINCA - BLAŽENI PAPA URBAN V.



Bio je tako nježne savjesti da se svaki dan ispovjedio prije nego je služio svetu misu

Najvažniji događaj u pontifikatu Urbana V. je što se, unatoč opiranju francuskoga dvora, odlučio vratiti u Rim. Na to su ga naročito nagovarali veliki pjesnik Petrarca, sveta Brigita Švedska i car Karlo IV., koji je osobno došao u Avignon.

Papa Urban V. prije stupanja na papinsko prijestolje bio je redovnik benediktinac. Za papu je izabran 1362. god. a pontifikat mu je trajao 8 godina. Njegov neporočan život pribavio mu je još za života silan ugled. Živio je strogo i jednostavno izbjegavajući svaki luksuz. Bio je tako nježne savjesti da se svaki dan ispovjedio prije nego je služio svetu misu. Pokrenuo je jednu križarsku vojnu te je osvojena Aleksandrija, no taj se dobitak nije dugo održao. Najvažniji  događaj u pontifikatu Urbana V. je što se, unatoč opiranju francuskoga dvora, odlučio vratiti u Rim. Na to su ga naročito nagovarali veliki pjesnik Petrarca, sveta Brigita Švedska i car Karlo IV., koji je osobno došao u Avignon. Papa je svečano ušao u Vječni grad 16. listopada 1367. No, kako je 1370. god. u Rimu nastala buna, papa Urban V., nagovoren i pritisnut od francuskih kraljeva, opet se vratio u Avignon. Sveta Brigita mu je prorekla da će, ako se vrati, još iste godine umrijeti, a tako se i dogodilo. Umro je na glasu svetosti, a papa Pio IX. potvrdio je njegovo štovanje kao blaženika.

_________________
"Zar si ikada čuo da jezid kaže za drugog da je umro? Samo kaže da se preobrazio, jer nema ni smrti ni groba, nego samo život i ništa osim života."
Na vrh Go down
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 37/40Idi na stranicu : Previous  1 ... 20 ... 36, 37, 38, 39, 40  Next
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: