FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeRegistracijaLogin
"Sad kad razmišljam o JNA, mislim da najveći benefit te službe nije ležao u tome da se mladost obuči za oružani sukob, već u ovome čemu danas forum služi – da se ljudi iz raznih krajeva, koji dolaze iz drugačijih kultura, upoznaju, druže, uče jedni od drugih, da se sprijatelje i na taj način prihvate različitost". član: Zoran108

Share | 
 

 Na današnji dan

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1 ... 21 ... 38, 39, 40
AutorPoruka
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 520
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   07.04.18 10:20

JIM CLARK


Na današnji dan je dirkač Jim Clark umrl na dirki formule dve na Hockenheimringu. S svojim Lotusom 48 je zaradi počene gume zletel s proge in se zaletel v drevesa. Škot je bil eden najbolj nadarjenih voznikov v formuli ena. Med letoma 1960 in 1968 je nanizal 25 zmag, dvakrat je bil tudi svetovni prvak (1963 in 1965). Od 73 dirk na katerih je startal je osvojil 25 zmag. Leta 1965 je edini dirkač Formule 1, ki je zmagal poleg svetovnega prvenstva leta 1965 tudi na sloviti dirki 500 milj Indianapolisa. Razmerje med vsemi starti na dirkah in zmagami je pri Jim Clarku 72/25 kar znaša 34,7%, kar je drugi rezultat vseh časov saj ima samo Michael Schumacher boljši indeks 248/91 kar znaša 36,6%.

https://www.youtube.com/watch?v=pzLJsxWSLTE
https://www.youtube.com/watch?v=N7e5yhWUcfo
https://www.youtube.com/watch?v=bGq06rfj5dE
https://www.youtube.com/watch?v=Z38D1Zm1cMY
https://www.youtube.com/watch?v=_L1tHavnd9w
https://www.youtube.com/watch?v=4waEZ4Fr2r8
https://www.youtube.com/watch?v=rbk4zXUS1N4
https://www.si.com/vault/1968/04/22/609814/a-farewell-to-jimmy-clark



                          Jimmy Clark

Svetovni prvak: 1963 in 1965
Svetovni prvak Tasman serija: 1965, 1967 in 1968
Zmage: 25
Drugo mesto: 1
Tretje mesto: 6
Stopničke: 32
Število točk: 255
Pole position: 33
Najhitrejši krogi: 32


                                                   Jim Clark z BRM 261 v Nurburgringu


                                                                         Jim Clark z Lotusom Ford 49


                                              Jim Clark v Lotusu 38 kot zmagovalec 500 milj Indianapolisa leta 1965


                                           Svetovna prvaka Jackie Stewart in Jim Clark


                        Jim Clark z Lotus Gold Leaf Lotus - Ford 49 T leta 1968 v Sandown Parku serija Tasman


Zoran I: komentar modifikovan dana: 09.04.18 22:43; prepravljeno ukupno 13 puta
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   08.04.18 11:51

8. travnja obilježava se Svjetski dan Roma (International Romani Day), u čast prvog Svjetskog kongresa Roma, održanog od 8. do 12. travnja 1971. godine u Londonu, jednog od najvažnijih događaja u povijesti Roma.
Na tom kongresu usvojene su odluke o romskoj zastavi i službenoj himni. Romska zastava je u donjem dijelu zelene boje koja simbolizira zemlju, a u gornjem dijelu je plave boje koja simbolizira nebo. Crveni kotač, koji se nalazi u sredini, predstavlja putovanja i migracije Roma. Službena romska himna temelji se na romskoj pjesmi 'Gyelem, gyelem'. Prvi kongres Roma u Londonu rezultirao je i proglašenjem službenog romskog jezika (romani chiba), kao i službenim prihvaćanjem naziva Rom, što na romskom jeziku znači čovjek. Na četvrtom Svjetskom kongresu Roma održanom 1990. u Poljskoj odlučeno je da se 8. travnja, dan kada je otvoren 1. Kongres u Londonu, proglasi za Svjetski dan Roma koji će se svake godine obilježvati u cijelom svijetu



Romska zastava






Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 520
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   10.04.18 21:13

MOBY PRINCE

Na današnji dan leta 1991 ob 22.03 je pri Livornu italijanski trajekt Moby Prince v gosti megli trčil s tankerjem. Umrlo je 140 ljudi edini preživeli je Alessio Bertrand. 

Dolžina: 131 metrov
Širina: 20 metrov
Ugrez: 5,1 metrov
Splavitev: 1967
Motorji: 4 x 9-cyl M.A.N. Augsburg diesel - 14.592 kW
Hitrost: 19 vozlov
Kapaciteta: 360 avtomobilov
Potnikov: 1.490

http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2018-04-08/moby-prince-disastro-e-ricerca-una-verita-che-ancora-non-c-e--155636.shtml?uuid=AEaVvwUE
http://iltirreno.gelocal.it/livorno/cronaca/2011/04/09/news/bertrand-mi-salvai-camminando-sui-cadaveri-parla-l-unico-sopravvissuto-del-moby-prince-1.2422395
https://it.wikipedia.org/wiki/Disastro_del_Moby_Prince
https://www.youtube.com/watch?v=Fat79Thw20U
https://www.youtube.com/watch?v=vUuZk-wuyAY
https://www.youtube.com/watch?v=jIdZWxRHy7I
https://www.youtube.com/watch?v=_PssKpOxmQw


                                                                   Koningin Juliana alias Moby Prince



                                                          Kar je še ostalo od potniške ladje Moby Prince


                                                               Poškodovana Moby Prince


                                                                    Goreči tanker Agip Abruzzo


                                                                             Tanker Agip Abruzzo
Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 520
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   11.04.18 23:54

OKUPACIJA LJUBLJANE

Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako rekoč spremenjenih v koncentracijsko taborišče.
Na današnji dan leta 1941 so Ljubljano zasedli oddelki italijanske vojske, šestnajst dni pozneje, 27. aprila, je bila ustanovljena Osvobodilna fronta in Ljubljana je postala tudi sedež vodstva OF-a in glavnega poveljstva partizanske vojske. OF je organiziral vrsto dejavnosti, ki so omogočale delovanje vojske: pirotehniko, saniteto in intendantsko službo.
Organizirano je bilo zbiranje pomoči za vojsko kot tudi za številne ilegalce in "politično sumljive" podpornike narodnoosvobodilnega gibanja, ki jim italijanske oblasti niso izdale živilskih kart.
Znamenita slovenska narodna pomoč (SNP), edinstvena organizacija socialnega varstva, ki je delovala v ilegali, je med vojno omogočila preživetje neštetim ljudem.
V letih 1942 in 1943 je v Ljubljani delovalo več kot 400 uličnih, hišnih in rajonskih odborov OF-a, pet ilegalnih tiskarn in nekaj deset ciklostilnih tehnik. Od 7. novembra 1941 do aprila 1942 je oddajal znameniti ilegalni radio "Kričač", tedaj edini odporniški radio v Evropi.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega korpusa general Mario Robotti sta zato konec januarja 1942 izdala ukaz kraljevi italijanski kopenski vojski, da začne obdajati Ljubljano z žičnimi ovirami, da bi tako preprečili stik med samim mestom in primestnim okoljem.
29.663 m dolgi obroč je bil širok med 5 in 8 metri ter visok do 2 metra. V sestavi obroča je bilo 69 večjih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manjših in 73 notranjih bunkerjev, skupaj jih je bilo kar 206.
Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Ljubljano zasedli Nemci. Po ustanovitvi slovenske domobranske legije oz. slovenskega domobranstva so slovenski domobranci prevzeli garnizion obrambega pasu.
8. maja 1945 se je ob 23.00 začel umik nemških oboroženih sil in slovenskega domobranstva iz Ljubljane, ki so jo zapustili brez boja.
Ob 5. uri zjutraj 9. maja sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na Gradu mestu oznanili, da je konec štiriletne okupacije. Ob pol sedmih se je prvič oglasila znamenita kukavica radijske postaje - radia Svobodna Ljubljana.
Ob tri četrt na devet so se slavnostnemu razpoloženju pridružili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Ljubljanska brigada je na magistratu izobesila slovensko zastavo in s tem simbolično oznanila osvoboditev mesta.
https://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/11-april-italijani-okupirajo-slovensko-prestolnico/329659


Poleg zunanjega obrambnega pasu so Italijani vpeljali
      še notranji obroč znotraj samega mesta.


                                                                         Racije italijanov v Ljubljani


                                                              Bodeča žica v Ljubljani


                                                                 Prihod partizanov 9.maja 1945 v Ljubljano
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   12.04.18 12:17

12. travnja 1944. u Zagrebu se rodio pustolov, svjetski putnik, putopisac, autor dokumentarnih filmova, kolumnist, voditelj, anti-političar i 'predsjednik Republike Peščenica' Željko Malnar. U Zagrebu je završio osnovnu školu i gimnaziju, te je studirao medicinu i eksperimentalnu zoologiju.
S dvadeset godina organizirao je svoju prvu ekspediciju u prašumu Perućicu. Potom je otišao u New Delhi.  Sa studentima iz 18 zemalja Trećeg svijeta studirao je novinarstvo za nerazvijene zemlje na Indian Institue of Mass Communication. Nakon diplome, ostaje u Indiji slijedećih deset godina.
Tijekom tog razdoblja obilazio je brojne zemlje po Aziji odakle je slao članke i reportaže te dokumentarne filmove koje je objavljivala TV Zagreb.
Od 1972. do 1976. studirao je indijsku filozofiju i radio za strane producente te za vladu države Rajastan.
1977. za TV Zagreb vodio je ekspediciju "Put na istok". Od 1982. do 1986. za američku kompaniju "Tropic Ventures" vodio je ekspediciju "Around the tropic world". O tome je napravio dokumentarnu seriju pod naslovom "Journey to other worlds". Sudjelovao je i u speleološkim poduhvatima.
1986. je dobio je ključeve grada Fort Wortha Dallas u američkoj državi Texas kao nagradu zbog zbližavanja kultura i naroda. Iste godine s Bornom Bebekom objavio je knjigu "U potrazi za staklenim gradom" koja je doživjela četiri izdanja. Jedini je stranac nosilac titule Seiuli (Poglavice koji govori) polinezijske države Zapadna Samoa. Napravio je oko 70 dokumentarnih filmova. Prošao je pustinju smrti u Afganistanju, džungle Šri Lanke i prašume Amazone.
A onda od 3.10.1992. kreće voditi 'Noćnu moru' ('Nightmare Stage'), noćni anti-televizjski show na TV postaji OTV (danas Jabuka TV), do 2005. godine, a potom na Z1 Televiziji do 26.06.2010.
Vremenom je emisija, u kojoj su nastupali razni slikoviti likovi sa zagrebačkih ulica, zbog svoje jedinstvene originalnosti i rušenja tabua stekla kultni status i veliku gledanost. Zagrebački odbor Gradske skupštine za javna priznanja nominirao je 2004. 'Noćnu moru' za dodjelu Plakete Grada Zagreba, i to "za njezinu autentičnost, hrabro suprotstavljanje umjetnom virtualnom svijetu, lažnim veličinama i društvenoj hipokriziji". Međutim, nominacija nije prihvaćena nakon što je Hrvatski helsinški odbor ustvrdio da se u toj emisiji "beskrupulozno koriste hendikepirane osobe i širi rasizam". (Nisu baš puno shvatili, moje mišljenje.) Ponekad je iznervirani Malnar govorio gledateljima: "Jadnici, ugasite televizor i idite spavati!", "Idiote, zar nemaš pametnijeg posla, nego gledati televiziju u tri ujutro! Hajde, laku noć!", "Što je, bijedniče, nemaš novaca za biti vani, nego mene moraš gledati na svome malom bijednom crnobijelom televizoru?", "Ako vam se ne sviđa emisija, uzmite daljinski i okrenite, imate sto drugih programa, kreteni!"...
Željko Malnar umro je u Zagrebu 9. srpnja 2013.



Iz emisije 'Nedjeljno prijepodne' 1984. godine, pored Željka Malnara u ulozi voditelja sjede tada 12-godišnjaci novinarka i TV urednica Lamija Alečković i glumac Rene Bitorajac

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   13.04.18 13:33

Danas je - petak 13., mnogima najomraženiji od svih datuma.
Strah od ovog 'ukletog' datuma naziva se paraskavedekatriafobija ili frigatriskaidekafobija.
Zašto je to tako?
Neka objašnjenja
1. Strah od ovog datuma pojavljuje se u srednjem vijeku
2. Neki povjesničari tvrde kako je upravo na petak 13. Eva pojela jabuku sa stabla spoznaje, Noa je upregnuo svoju barku, a Babilonska kula se srušila
3. U Novom zavjetu stoji kako je 13 osoba sjedilo za stolom tijekom posljednje Isusove večere, prije no što je razapet
4. Na petak 13. i to u studenome 1307. godine Filip IV., francuski kralj. uhitio je stotine templara

Inače:
1. Broj 13 smatrao se nesretnim mnogo prije Kristova rođenja. Broj 12 (broj apostola) smatra se brojem cjeline, dok je 13 ''zločesti rođak''.
2. U mnogim zapadnim zemljama neke zgrade nemaju 13. kat.
3. Ni mnoge kuće nemaju kućni broj 13.
4. Smatra se vrlo nesretnim kad 13 osoba objeduje za istim stolom.
5. U Formuli 1, ne postoji auto s brojem 13. Broj je uklonjen nakon što su dva vozača pod tim brojem poginula u nesrećama.





Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 520
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   15.04.18 22:17

LEONARDO DA VINCI

Na današnji dan leta 1452 se je rodil eden največjih umov v zgodovini človeštva, Leonardo da Vinci. Bil je slikar, kipar, arhitekt, glasbenik, naravoslovec, tehnik in izumitelj.

Zaradi vsestranske nadarjenosti ga še danes opisujejo kot genija in pionirja renesanse.
Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih izumih, ki so bili veliko pred svojim časom, a jih sam ni nikoli objavil - številne načrte so namreč našli šele po njegovi smrti.
Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva.
Njegov pristop k znanosti je bil opisen — pojav je skušal razumeti tako, da ga je opisal in izrisal do najmanjše podrobnosti, poskusov ali teorijskih razlag pa ni poudarjal. Vse življenje je načrtoval veliko enciklopedijo z natančnimi risbami vsega. Ker ni imel formalne izobrazbe v latinščini in matematiki, so ga znanstveni sodobniki pretežno prezirali.
Udeleževal se je avtopsij in izdelal številne izjemno podrobne anatomske risbe ter načrtoval obsežno delo o človeški in primerjalni anatomiji. Okoli leta 1490 je v svoji skicirki izdelal študijo o kanonu proporcev, kot jih opisujejo tedaj nedavno ponovno odkriti zapisi rimskega arhitekta Vitruvija. Umrl je v Clouxu v Franciji 2. maja 1519.


                                                        Portret Leonardo Da Vinci


                                              Dolina Arno - najzgodnejša slika Leonarda Da Vincija leta 1473


                                                Razmerja človeškega telesa po vitruviju ustvarjeno okoli leta 1490


                                                       Zadnja večerja - 1495 – 1498


                                         Najslavnejša slika Leonarda Da Vincija - Mona Liza 1503


                                                        The Battle of Anghiari - 1504 - 1505


                                        Smrt Leonarda Da Vincija narisal Jean Auguste Dominique Ingres
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   16.04.18 0:39

Ruski znanstvenik Mihail Vasiljevič Lomonosov umro je 15. travnja 1765. u Sankt-Peterburgu.
Rođen je 1711. na sjeveru Rusije, u mjestu Denisovka pokraj Arhagelska. (Kasnije je Denisovka njemu u čast preimenovana u Lomonosov.) U svojim dvadesetim godinama boravio je u Njemačkoj gdje je studirao na Sveučilištu u Marburgu, na području Hessena.
Nakon povratka u Rusiju postao je član Akademije znanosti i umjetnosti (tada Sankt peterburška akademija znanosti), organizirao znanstveni rad u Rusiji te ostvario veliku karijeru kao fizičar, astronom, kemičar, povjesničar i filolog, a bavio se i pjesništvom. Karakterističan je njegov stav da sve treba proučavati na osnovi promatranja i eksperimenata. Njegovo materijalističko gledanje na svijet dovelo ga je u sukob s postavkama za ono vrijeme najviših autoriteta kao što su Leibniz i Newton. Prvi je dokazao zakon o očuvanju mase, tvrdeći da je količina materije prije kemijske reakcije i poslije nje ista. Lomnonosov je na području astronomije na temelju loma svjetlosti na rubovima Sunčeve ploče prilikom prolaska Venere otkrio da je taj planet okružen atmosferom kao i Zemlja. Po njemu se danas zovu krateri na Mjesecu i Marsu. Posebno su važni njegovi radovi iz geologije u kojima je u mnogočemu stajao ispred svoga vremena. Veliku pozornost posvećivao je praktičnoj primjeni znanosti te je izumio čitav niz meteoroloških, optičkih i drugih instrumenata. Uz sve to napisao je i "Rusku gramatiku", prvu gramatiku ruskog jezika. Književnim pitanjima bavi se i u svojoj "Retorici". Dovršio je reformu ruskog stiha, a ubraja se među najistaknutije ruske pjesnike 18. stoljeća, a posebno su poznate njegove ode u kojima dolaze do izražaja njegova prosvjetiteljska shvaćanja. Utemeljitelj je Moskovskog sveučilišta 1755. g., koje je kasnije nazvano "Moskovsko državno sveučilište Lomonosov".
Umro je u dobi od 53 godine i sahranjen je u Sankt-Peterburgu.



M.V. Lomonosov, ruski slikar Petar (Pjotr) Fedorovič Borel (1829-1901)

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   17.04.18 1:26

Crtani lik Daffy Duck (Patak Dodo; Patak Dača) debitirao je 17. travnja 1937. u kratkom crtanom filmu Texa Averyja Porky's Duck Hunt u proizvodnji studija Warner Bros.
Najbolji prijatelj, a ponekad i umišljeni suparnik Bugsa Bunnyja (Zekoslav Mrkva; Duško Dugouško) nastao je kao dio Looney Tunes i Merrie Melodies crtanog serijala kako bi popunio prazninu koja je nastajala padom popularnosti do tada popularnih likova kao što su Mickey Mouse i Popaj. Postao je toliko popularan da je gotovo svaki animator studija Warner Brothers napravio svoju 'verziju' Duffyja pa je on tako znao biti suludi pravednik u jednoj, a onda pohlepni snob u drugoj epizodi što mu je vjerojatno i donijelo mjesto među 50 najboljih crtanih likova svih vremena.


Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   20.04.18 0:20

Britanski pomorac i istraživač James Cook doplovio je do obale Australije 19. travnja 1770. godine, što je bio prvi zabilježeni dolazak neke europske ekspedicije do istočne obale tog kontinenta.
Cook je do Australije (tada Nova Nizozemska) došao iz smjera Novog Zelanda, kojeg je prethodno detaljno obišao i kartirao. Premda su još u 17. stoljeću pojedine europske ekspedicije plovile do obala Australije, Cookov je dolazak bio prekretnica, jer je ujedno označio i uvod u britansku kolonizaciju tog kontinenta.
Cookov brod 'Endeavour' najprije je došao do lokacije koja se danas zove Point Hicks, oko 460 km južno od Sydneyja, zatim je nastavio ploviti na sjever, a nakon nekoliko dana ugledao je i prve australske domaće stanovnike Aboridžine. Nakon daljnje plovidbe 28. travnja 1770. došao je do zaljeva koji je nazvao Botany Bay, zbog velikog obilja biljnih vrsta koje su njegovi stručnjaci za prirodoslovlje i botaniku ondje pronašli. Botany Bay danas se nalazi na južnoj strani urbaniziranog područja australskog velegrada Sydneya.



Ekspedicija Jamesa Cooka u zaljevu Botany Bay 1770., australski slikar William MacLeod (1850-1929)

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL
avatar

Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) Orden za VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima Orden za VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka Prva Petol(j)etka
Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 21585
REPUTACIJA : 568
Član od : 2012-10-30
Dob : 49
M(j)esto Zagreb

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Yesterday at 13:41

Dan planeta Zemlje (Earth Day) obilježava se 22. travnja.
Na konferenciji UNESCO-a 1969. prvi put je predstavljena ideja obilježavanja Dana Zemlje i iste je godine dizajnirana Zastava Zemlje, a sam je naziv Earth Day prvi put upotrijebio gradonačelnik San Francisca Joseph Alioto 21. ožujka 1969., u proglasu kojim je odlučeno da se u gradu i na područja San Francisca proslavi Dan planeta Zemlje.
Dan planeta Zemlje službeno se obilježava od 1992. kada je tijekom Konferencije UN-a o okolišu i razvoju u Rio de Janeiru na kojoj je sudjelovao velik broj predstavnika vlada i nevladinih udruga usklađen dalekosežni program za promicanje održivog razvoja.

https://100posto.hr/news/danas-se-obiljezava-dan-planeta-zemlje



Zastava Zemlje (Planet Earth World Flag)

Na vrh Go down
Zoran I
Vodnik I klase
Vodnik I klase
avatar

Prim(j)eran Vojnik Značka PV
Broj komentara : 520
REPUTACIJA : 9
Član od : 2015-01-02
M(j)esto Izola

KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Yesterday at 21:29

IMMANUEL KANT

Na današnji dan leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant, začetnik nemške klasične filozofije. V delih Kritika čistega uma, Kritika praktičnega uma in Kritika razsodne moči je pojasnil pojem transcendentalni idealizem. Kant je v filozofiji narave uveljavljal povsem nove poglede, s svojimi deli pa velja za enega največjih filozofov evropske zgodovinske misli. Umrl je leta 1804.

DELA

* Allgemeine Naturgeschichte und Theorie des Himmels (Splošna naravna zgodovina in teorija neba) (1755),
* Der einzig mögliche Beweisgrund zu einer Demonstration des Daseins Gottes (Edina možna podlaga dokaza za ponazoritev obstoja Boga) (1763),
* Beobachtungen über das Gefühl des Schönen und Erhabenen (O občutku za lepo in vzvišeno) (1764),
* Kritika čistega uma (Kritik der reinen Vernunft) (1781),
* Beantwortung der Frage:Was ist Aufklärung? (Odgovor na vprašanje: 'Kaj je razsvetljenstvo?') (1784),
* Prolegomena (Prolegomena zu einer jeden künftigen Metaphysik) (1783),
* Idee zu einer allgemeinen Geschichte in weltbürgerlicher Absicht (Ideja k obči zgodovini kozmopolitskega gledališča) (1784),
* Utemeljitev metafizike nravi (Grundlegung zur Metaphysik der Sitten) (1785),
* Metaphysische Anfangsgründe der Naturwissenschaft (Metafizične osnove naravoslovja) (1786),
* Kritika praktičnega uma (Kritik der praktischen Vernunft) (1788),
* Kritika razsodne moči (Kritik der Urteilskraft) (1790),
* Religion innerhalb der Grenzen der bloßen Vernunft (Religija znotraj meja samega uma) (1793),
* Zum ewigen Frieden (K večnemu miru) (1795),
* Metaphysik der Sitten (Metafizika nravnosti) (1797),
* Anthropologie in pragmatischer Hinsicht (Antropologija v pragmatičnem oziru) (1798),
* Der Streit der Fakultäten (Konflikt stališč) (1798),
* Über Pädagogik (O pedagogiki) (1803),
* Opus Postumum (1804).


                                                                Immanuel Kant                                                           Znamka ob 250 letnici rojstva
Na vrh Go down
Sponsored content




KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 40/40Idi na stranicu : Previous  1 ... 21 ... 38, 39, 40
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR - Dogodilo se na današnji dan
» Rezervni oficiri u JNA
» Samo za ljubitelje prave hrane (prvi dio teme)

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: